| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 102
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Kibernetska kriminaliteta in pripadniki LGBTQ skupnosti
Nina Nedić, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjih časih je večini ljudi zelo pomembno, kaj si drugi o njih mislijo, da so vplivni in ugledni člani družbe. Razvoj tehnologije, različnost pri vzgajanju, pritiski družbe ter rasna in kulturna raznolikost pa iz dneva v dan družbo spreminjajo in povzročajo odstopanja. Drugačnost se zato dojema kot negativni pojav, do katerega ima večina ljudi velik odpor. Čeprav je strpnost eden izmed največjih temeljev demokratične družbe, v vsakdanjem življenju vseeno zasledimo znake nestrpnosti v takšni ali drugačni obliki. V zadnjih letih se vzrok večine nesoglasij in negativizma v javnosti skriva v nesprejemanju pripadnikov LGBTQ skupnosti. LGBTQ je izraz za skupnost lezbijk, gejev, biseksualno usmerjenih, transspolnih, t. i. »queer« ljudi. Izraz je nastal zaradi gibanja za pravice in enakopravnost vseh, ki odstopajo od družbenih norm. Vsi pripadniki LGBTQ skupnosti so zaradi tega odstopanja v vsakdanjem življenju velikokrat žrtve trpinčenja in nadlegovanja. Zaradi razvoja tehnologije si vsakdanjega življenja brez elektronskih naprav in interneta ne moremo več predstavljati, zato sta se nestrpnost in nesprejemanje drugačnosti premaknila iz realnega tudi v kibernetski prostor. Kljub temu da informacijsko-komunikacijska tehnologija tako naglo napreduje ter se razvija, pa na področju kibernetske varnosti in varovanja ni tako. Na spletu in preko mobilne tehnologije je vsak dan mogoče opaziti vse več primerov negativnih komentarjev, nadlegovanja, širjenja sovražnega govora in kršenja pravic intelektualne lastnine. Storilci v večini primerov izberejo žrtve, ki odstopajo od družbenih norm, niso toliko socialno popularne, nimajo družinske podpore in prijateljev. Omenjena dejstva so nemalokrat lastnosti LGBTQ pripadnikov, kar jih predstavi kot šibkejše in jih izpostavi kot potencialne žrtve. Kibernetski prostor je virtualni svet, s katerim ljudje zaradi naprednosti tehnologije in življenja imajo vsakdanji stik in se mu je posledično nemogoče izogniti. Kibernetski prostor pa je v današnjem času nujen za normalno funkcioniranje. Torej v primeru, da je oseba žrtev kibernetske kriminalitete in se ne more na nikogar obrniti, da bi ji pomagal, nikakor ne more težavi ubežati oz. se ji izogniti. V diplomski nalogi smo iskali povezavo med kibernetsko kriminaliteto in diskriminacijo LGBTQ skupnosti in raziskali omenjeno področje.
Ključne besede: kibernetski prostor, kriminaliteta, kibernetska kriminaliteta, storilci, žrtve, homoseksualnost, LGBTQ, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 1038; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (297,02 KB)

22.
Človekova osebnost kot potencial za storitev kaznivega dejanja
Zlatko Kozole, 2016, diplomsko delo

Opis: Človekova osebnost kot potencial za storitev kaznivega dejanja je zelo obširna tema, saj se moramo zavedati, da je spoznavanje osebnosti ena najzahtevnejših in najtežjih nalog celotne psihološke znanosti. Zavedati se moramo, da smo ljudje individuumi in se med sabo razlikujemo po sami osebnosti, osebnostnih lastnostih, po okolju v katerem živimo in s katerim smo v interakciji, po bioloških preddispozicijah in še bi lahko naštevali. Osebnost je torej kompleksno organizirana celota, ki jo sestavljajo značaj, temperament, sposobnosti in konstitucija. Za razumevanje osebnosti je torej pomembno poznavanje teorij osebnosti, ki nam vsaka iz svojega zornega kota poizkuša razložiti dinamiko in delovanje človeškega uma. Prav tako je razlaga vzrokov kriminalitete že od nekdaj aktualna tema mnogih raziskav in študij. Raziskovanje vzročnosti kriminalitete je skozi zgodovino privedlo do velikega števila kriminoloških teorij, katere so vzroke kriminalitete razlagale s pomočjo socioloških, bioloških in psiholoških znanosti. Kriminološke teorije, ki so nastale so zelo pomembne pri razumevanju človekovega protipravnega ravnanja in pojasnjevanju, zakaj se nekdo vede v nasprotju z družbenimi normami. Pomembno vlogo pri nastanku kriminalnega vedenja imajo tudi motnje osebnosti. Motnje osebnosti se kažejo skozi doživljanje in vedenje, ki občutno odstopa od pričakovanj posameznikove kulture. Kažejo se lahko na področjih mišljenja, čustvovanja, odnosov z drugimi ljudmi in obvladovanju impulzivnosti. Motnje osebnosti delimo na motnje podobne psihozam, motnje podobne nervozam, motnje iz zavrtosti osnovnih potreb ter motnje sociopatskega kroga. Veliko povezavo s kriminaliteto imajo tudi spolne deviacije, razpoloženjske motnje, zloraba alkohola in drog ter disocialno vedenje. V zaključku naloge je predstavljen primer Josefa Fritzla, kateremu so diagnosticirali kombinirano motnjo osebnosti z narcističnim, nezrelim čustvovanjem in spolno deviacijo.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, osebnost, osebnostne lastnosti, motnje osebnosti, teorije osebnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 953; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (730,94 KB)

23.
Psihološki vidiki spolnih zlorab
Timi Volupič-Pučko, 2016, diplomsko delo

Opis: Spolna zloraba otrok in pedofilija sta dandanes dve temi o katerih težko govorimo, saj v nas vzbujata moteče, žalostne, anksiozne in nervozne občutke. Pedofilija je v družbi postala izraz za vse, ki so na kakršenkoli način zlorabili otroka, s tem pa povzročamo zmedo, saj so ljudje, ki se zavedajo svoje bolezni in se uspešno zadržujejo, po krivem družbeno obsojeni na propad. Potrebno je strogo ločiti med tistimi, ki imajo spolno preferenco do otrok, a se jih kljub temu nikoli ne dotaknejo, in tistimi, ki nimajo teh vzburjenj, a vendarle izkoristijo trenutek ter se na neprimeren način dotikajo otrok. Biti pedofil ni kaznivo, medtem ko spolni akt z otrokom je, zato ti dve skupini storilcev posedujeta skorajda enake karakteristike. Večina pedofilov je moških in so žrtvi dobro poznani (učitelj, trener, sosed, oče, stric ...). Bolj ko je storilec zainteresiran za zlorabo otroka, nižja je njegova družbena kompetenca (lahko tudi nižji IQ, kar pa ni nujno).
Ključne besede: spolne zlorabe, otroci, pedofilija, storilci, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 926; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (711,70 KB)

24.
Psihopatologija storilcev nasilnih kaznivih dejanj v Sloveniji in Angliji
Nina Koren, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem hitrem tempu življenja ni več nenavadno, da se povečuje število ljudi, ki so pod vplivom stresa. Problem stresnega življenja je v tem, da se v primeru ignoriranja le-tega težava samo še povečuje. Iz stresa se lahko razvije marsikatera bolezen, ne le duševna. Človek pod hudim stresom ne razmišlja več racionalno in dela več napak kot ponavadi. Zato ni nič nenavadno, da včasih slišimo o nesrečah na delovnem mestu, avtomobilskih nesrečah ter nesrečah doma. Stres je samo en dejavnik duševne bolezni. Velikokrat spregledana bolezen današnjega časa je tudi anksioznost. Kasneje bom tudi opisala in razložila simptome te pogoste duševne bolezni. Anksioznost lahko privede do hujših duševnih bolezni, včasih celo do kriminalnih dejanj. V diplomski nalogi ugotavljam tudi, da je v današnjem času tudi zelo pogosta stigmatizacija duševnih bolezni. Človek z duševno boleznijo je zaradi tega ''ujet'' v oklep bolezni. Ne upa si poiskati pomoči ali obiskati terapevta, saj se boji, da bo zaradi tega stigmatiziran. Duševna bolezen je enaka kot vsaka druga telesna bolezen in če se je ne zdravi lahko prav tako pride do hudih bolezni, torej tudi do kaznivih dejanj. Osebe z duševnimi boleznimi je tako potrebno podpirati, da si najdejo pomoč, ter tako olajšati življenje njemu in ljudem, ki so mu blizu. V diplomskem delu sem ugotovila, kako so duševne bolezni povezane s kaznivimi dejanji in kako pogoste pravzaprav so v Sloveniji in tujini. Raziskovalci si niso prav enotni na tem področju. Povzela bom ugotovitve iz raziskave, ki je bila opravljena v zaporu Durham v Angliji. Kot je razvidno v nadaljevanju, so raziskovalci pri osebah odkrili več duševnih bolezni, največ je bilo osebnostne motnje, anksioznosti in shizofrenije. Kot bomo spoznali v nadaljevanju, poznamo tudi več tipov shizofrenije. Raziskala bom še vpletenost drog, jih opredelila, ter raziskala morebitno vlogo na poslabšanje duševnih bolezni.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, duševne motnje, psihopatologija, diplomske naloge
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1210; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (842,87 KB)

25.
Šikaniranje na delovnem mestu - analiza značilnosti pojava in težave pri dokazovanju kaznivega dejanja šikaniranja
Sanja Nađ, 2016, magistrsko delo

Opis: Dobri odnosi na delovnem mestu delavcu omogočijo preživljanje časa v prijetnem delovnem okolju, ga spodbujajo k delu in so ključnega pomena za uspešno opravljeno delo. A mnogokrat na delovnem mestu prihaja tudi do nerešenih konfliktov, ki pa lahko vodijo do nasilnega vedenja. Ena od oblik nasilja je tudi šikaniranje na delovnem mestu. »Šikaniranje« je skupni izraz za psihično (čustveno) nasilje, izsiljevanje, nadlegovanje, trpinčenje na delovnem mestu in je prevod mednarodnega izraza »mobbing«. V Sloveniji smo izraz mobbing v 4. odstavku 7. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, 2013) definirali kot trpinčenje na delovnem mestu, v 197. členu Kazenskega zakonika (KZ-1, 2008) pa kot šikaniranje na delovnem mestu. Magistrsko delo obravnava šikaniranje na delovnem mestu od zaznave, prepoznave, prijave, nakar sledi (naj)težji del, to je dokazovanje kaznivega dejanja šikaniranja. Namen naloge je na podlagi dostopne literature predstaviti proces in značilnosti pojava ter podati nekaj predlogov, ki bi prispevali k lažjemu prepoznavanju, odkrivanju in posledično dokazovanju obravnavanega pojava. Osrednji problem proučevanja je ugotoviti zaznavanje, prepoznavanje in ukrepanje javnih uslužbencev v Pomurju glede šikaniranja, mobbinga. Raziskava, ki je predstavljena, je bila opravljena na večjem številu javnih uslužbencev na izbranih enotah v Pomurju. Raziskava je pokazala, da med moškimi in ženskami ne prihaja do statistično značilnih razlik glede izbire žrtve (spol ne vpliva na izbiro žrtve). Prav tako je raziskava pokazala, da so Pomurci v večjem številu šikanirani s strani nadrejenih. Večina jih je mnenja, da so dovolj ozaveščeni o pojavu in vedo, kako ukrepati, ko postanejo žrtev šikaniranja, mobbinga. Rezultati raziskave nam tudi kažejo, da je šikaniranje v sodnem postopku težko dokazljivo in se zaradi strahu pred izgubo službe ne odločajo za tožbo šikaniranja.
Ključne besede: delovna mesta, zaposleni, šikaniranje, mobing, storilci, žrtve, zaznava, dokazi, magistrska dela
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 2528; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

26.
Vrstniška agresivnost v povezavi s sposobnostjo emocionalne regulacije v adolescenci
Manja Škof, 2016, magistrsko delo

Opis: Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v gospodovalnosti ter nasilnih ali napadalnih besedah in dejanjih proti drugim ljudem. Na agresivnost ima med ostalimi dejavniki velik vpliv tudi čustvena inteligentnost in ena izmed komponent čustvene inteligentnosti – čustvena regulacija, ki pomeni sposobnost obvladovanja in nadzorovanja lastnega čustvenega stanja. Da lahko namreč v družbi sodelujemo z drugimi ljudmi, je potreben čustveni nadzor. S pomočjo vprašalnika o nasilju in čustveni regulaciji smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, kako je čustvena inteligentnost (natančneje čustvena regulacija) povezana z nasilnim vedenjem v adolescenci. Ugotoviti želimo, ali so tisti, ki imajo boljše sposobnosti emocionalne regulacije, v večji ali manjši meri žrtve ali storilci agresivnega vedenja in kaj si le-ti mislijo o nasilju. Razlike želimo poiskati tudi med spoloma, v starosti in med učnim uspehom učencev. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri deležni agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Prav tako so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri storilci agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Pri primerjavi žrtev agresivnih dejanj obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in starost, ni pa statistično značilnih razlik glede na učni uspeh. Med storilci agresivnih dejanj so statistično značilne razlike glede na spol, ni pa statistično značilnih razlik glede na starost in učni uspeh.
Ključne besede: Nasilje, agresivnost, ustrahovanje, žrtve, storilci, adolescenti, nasilje v šoli, »bullying«, čustva, čustvena inteligentnost, čustvena regulacija.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 1098; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

27.
Premoženjska kazniva dejanja na bencinskih servisih v Sloveniji
Sara Korpič, 2016, magistrsko delo

Opis: K premoženjskim deliktom sodijo različna protipravna prisvajanja tujih stvari, ki prinašajo storilcem premoženjsko korist, oškodovancem pa premoženjsko škodo in le izjemoma niso motivirana s pridobitvijo premoženjske koristi. Maloprodajne trgovine na bencinskih servisih ponujajo urejeno zunanjost, možnost hitrih nakupov, ustrežljive in prijazne prodajalce, raznoliko izbiro prodajnega blaga ter razne ugodnosti pri nakupih, od kartic in točk ugodnosti, do popustov in dodatnih ugodnih storitev. Vse te ugodnosti postavljajo prodajalne v tveganje, da bodo žrtve raznih premoženjskih kaznivih dejanj, od tatvin in goljufij pa vse do ropov in vlomov. Varnostnih tveganj se nikoli ne da v celoti odpraviti, lahko jih poskušamo le omiliti in nadzorovati, poleg tega tveganja niso nikoli povsem stalna, ampak se spreminjajo pod vplivom različnih notranjih in zunanjih dejavnikov. So torej sestavni del poslovnih tveganj trgovine kot ene izmed gospodarskih dejavnosti. Zaradi tega je analiza kriminalitete po našem mnenju zelo pomemben dejavnik, ki pripomore policiji, da se lahko uspešno odziva na vse izzive, ki jih predstavlja ta proučevani problem. Kot cilj raziskave smo želeli ugotoviti, katere oblike premoženjske kriminalitete na bencinskih servisih v Sloveniji so najpogostejše, kateri dnevi v tednu, ure v dnevu ter regije in mesta v Sloveniji so problematične ter na podlagi vseh ugotovitev pripraviti predloge za boljšo preventivo. S pomočjo orodja ArcGIS smo lokacije kaznivih dejanj vnesli na zemljevide in analiza je izpostavila problematičnost največjih slovenskih občin (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Domžale) in skoraj ponavljajoči se vzorec kriminalitete v obdobju 2008-2013 glede na vrsto premoženjskega kaznivega dejanja.
Ključne besede: kazniva dejanja, kriminaliteta, premoženjska kriminaliteta, tatvine, ropi, goljufije, storilci, bencinski servisi, varovanje, preprečevanje, kartiranje kriminalitete, magistrska dela
Objavljeno: 13.05.2016; Ogledov: 1601; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

28.
Nasilje v družini - mladoletnik kot storilec kaznivega dejanja
Marko Virtnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini je družben pojav, ki ga poznamo vsi. Ko slišimo zanj, je naša prva asociacija moški, ki izvaja nasilje nad svojo partnerko in otroki. Ne pomislimo pa, da so prav naši mladoletni otroci lahko storilci oziroma izvajalci nasilja, ki ga izvajajo nad svojimi starši. Zato želim v diplomski nalogi predstaviti splošen pregled nastanka in posledic nasilja v družini, ki se dogaja med staršema, nato pa poiskati vzroke, ki privedejo mladoletne otroke do tega, da pričnejo z izvajanjem nasilja nad starši. Primeri, ki jih kaže uradna statistika policije, so zaskrbljujoči ob vedenju, da so prijavljeni primeri nasilja v družini v primerjavi z dejanskim stanjem le vrh ledene gore. V diplomski nalogi bom tako predstavil statistiko policije, vse od uvedbe nove zakonodaje leta 2008 do vključno leta 2014. Najbolj zaskrbljujoč podatek je ta, da je kar 31,98 % mladoletnih storilcev kaznivega dejanja nasilja v družini povratnikov. Predstavljen je tudi celoten postopek policista, ki se odzove na interventni klic ob prijavi nasilja v družini. Opisana je standardizirana oblika dela policije pri obravnavi kaznivega dejanja nasilja v družini in sam izrek ukrepa prepovedi približevanja. Na koncu sem analiziral tri pravnomočne sodbe zoper mladoletne storilce kaznivega dejanja nasilja v družini, ki so ga izvajali nad člani svoje družine. V kratkem so predstavljena dejanja, ki so jih mladoletniki izvajali nad starši, vedenje mladoletnikov in staršev pred sodiščem in sam ukrep sodišča. V diplomski nalogi je tako predstavljena celota, ki govori o družini, vrednotah družine, vzrokih za nastanek nasilja v družini, policijski obravnavi s statističnimi podatki in analizi resničnih primerov.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, mladoletniki, storilci, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno: 02.03.2016; Ogledov: 1592; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (433,79 KB)

29.
Problematika prepoznavanja obrazov s pomočjo fotorobota
Tomaž Vačun, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o problemih, ki nastajajo pri prepoznavi obrazov s pomočjo fotorobota. Raziskali smo tudi druge teme, ki so v neposredni povezavi s fotorobotom. Najprej smo predelali prepoznavanje: kaj sploh je prepoznavanje, kako poteka, kateri so dejavniki, ki vplivajo na prepoznavanje. V tem sklopu smo opisali še zaznavanje, saj je zelo pomemben del prepoznavanja. Dotaknili smo se napak, ki se pojavijo pri prepoznavanju, in vloge spomina in vida pri prepoznavanju. Opisan je primer, pri katerem je zaradi različnih dejavnikov prišlo do napačne prepoznave in s tem do obsodbe nedolžne osebe. Raziskali smo različne načine prepoznavanja, kot sta na primer prepoznavna vrsta in prepoznava oseb s pomočjo fotografij. Glavna tema je fotorobot. Najprej smo opisali zgodovino fotorobota: kje je nastal in kdo ga je izumil. Raziskali smo različne računalniške programe za izdelavo fotorobotov, ki so danes v uporabi po vsem svetu. Opisali tudi študijo uporabe fotorobota v ZDA: kje vse je v uporabi, kako ga uporabljajo, kako izobražujejo strokovnjake za izdelavo fotorobotov. Ugotavljali smo tudi, kako lahko izboljšamo izdelavo fotorobotov in kako je fotorobot utemeljen v slovenski zakonodaji. Na začetku smo zastavili tri hipoteze, ki smo jih do zaključka diplomske naloge potrdili ali zavrnili. Hipotezi, da mora biti izdelovalec fotorobota umetnik in da je prepoznava s pomočjo fotorobota 100-odstotno učinkovita, smo zavrgli. Hipotezo, da mora biti fotorobot narejen v roku 24 ur oziroma čim hitreje, kot je lahko, pa smo potrdili.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, osumljenci, prepoznave, fotoroboti, pričanje, zanesljivost, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno: 15.01.2016; Ogledov: 1043; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (457,04 KB)

30.
Izvrševanje alternativnih oblik kazenskih sankcij
Anja Jagodič, 2015, diplomsko delo

Opis: Storilci kaznivih dejanj so bili skozi zgodovino deležni različnih obravnav. Antično kazensko pravo, kar velja tudi za rimske zakonike, je storilce različnih kazenskih dejanj obravnavalo zelo okrutno. Humanizem v 16. stoletju, ki se je v svojih temeljnih delih obračal k človeku in ga povzdigoval v njegovi biti, je pogled na storilce kaznivih dejanj nekoliko spremenil in s tem tudi oblike njihovega kaznovanja. Danes se v različnih državah sveta poslužujejo različnih kazenskih sankcij, ponekod je v veljavi še vedno smrtna kazen, Evropska unija, in Slovenija kot njena članica, se medtem opira na temeljne človekove pravice. Varovanje in spoštovanje človekovega življenja pri tem ostajata visoko med prioritetami, ki jih morajo spoštovati vse članice, s tem pa nasprotujejo tudi smrtni kazni. V moderni družbi, del katere smo, pa se deviantnost vendarle veča, kar vodi v večje število obravnav, to pa posledično v večji delež državnega proračuna, ki je temu namenjen. Ne pozabimo na kapacitete kazenskih institucij, ki so skoraj do potankosti napolnjene. Poleg klasičnih prisilnih oblik izvrševanja kazenskih sankcij, so se v zadnjem času pojavile oblike alternativnega izvrševanja kazni. Posledice uvedbe so poleg razbremenitve kapacitet kazenskih institucij tudi pozitivni fiskalni učinki, država pa s tem izkazuje tudi večjo humanost v družbi. Kljub dokaj podrobni in obširni zakonski ureditvi, ki je doživela kar nekaj sprememb, vseh usmerjenih pretežno v možnosti čim širše uporabe alternativnih sankcij, pa pri izvrševanju in predvsem nadzoru nad izvrševanjem alternativnih kazenskih sankcij prihaja do pomanjkljivosti, posledično sistem ne prinaša učinkov, kot bi jih moral in mogel. Še vedno je veliko nerešenih vprašanj, predvsem praktičnega vidika, kar otežuje izvrševanje teh sankcij, posledično podaljšuje tudi posamezne postopke, kar je pri že tako omejenem številu strokovnih delavcev na tem področju, odločilnega pomena. Nerazumljivo je, da so kljub vsem zakonskim možnostim s tega področja in vsem težnjam k izboljšanju stanja in optimizaciji na področju kazenskih sankcij, pretežna populacija naših zaporov še vedno osebe, ki prestajajo kratkotrajne zaporne kazni.
Ključne besede: storilci kaznivih dejanj, kaznovanje, kazenski zakonik, deviantnost, humanost, fiskalni učinki, kazenske sankcije, alternativne sankcije, prisilne sankcije, izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij, nadzor, kazenske institucije.
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 815; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

Iskanje izvedeno v 1.42 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici