| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 102
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Prostorsko vedenje vlomilcev
Vanesa Islam, 2017, magistrsko delo

Opis: Premoženjska kriminaliteta je tista, ki jo zaradi množičnosti ljudje najpogosteje povezujejo s strahom pred kriminaliteto. Pregled literature nam je dal odgovor, kaj je motiv storilcev kaznivih dejanj, na katerih teorijah temelji njihovo preučevanje in na kakšen način izberejo tarčo. Storilci premoženjske kriminalitete so predvsem povratniki, v veliki meri odvisniki od prepovedanih drog. Pri preiskovanju premoženjske kriminalitete je profiliranje ena izmed tehnik preiskovanja, ki se je izkazala za učinkovito pri njenem preiskovanju. V nalogi podrobneje predstavimo geografsko profiliranje, s pomočjo katerega je mogoče zožiti krog osumljencev serijskih zločinov; pregledamo odnos do kriminalističnega profiliranja, teorije, na katerih temelji, namen, kaj potrebujemo za tako profiliranje, kdaj ga je smiselno uporabiti in kje se skrivajo dvomi glede uporabe te tehnike. Zanimalo nas je, kdo je vlomilec in kaj ga žene v storitev kaznivega dejanja ter ali lahko določimo značilnosti oziroma vzroke kriminalne osebnosti. Ena od vodil vedenja je cost-benefit analiza. Okoljska kriminologija je tista, ki preučuje razmerje med storilcem in prostorom. Na koncu naloge pridemo do glavnega vprašanja glede prostorskega vedenja vlomilcev. Prostorsko vedenje vlomilcev ni enotno za vse, kar potrjujejo navedbe različnih avtorjev. Nekateri zagovarjajo trditev, da kazniva dejanja izvajajo storilci v območju vsakodnevnih aktivnostih, s tem da upoštevajo varnostno cono ‒ gre za območje, kjer storilci zaradi morebitne prepoznavnosti v nadaljnjem postopku ne delujejo. Spet drugi opozarjajo, da je kar nekaj tako imenovanih vozačev, ki se na kraj dejanja odpeljejo.
Ključne besede: kriminaliteta, premoženjska kriminaliteta, storilci, vlomilci, profiliranje, geografsko profiliranje, prostorsko vedenje, forenzična psihologija, magistrska dela
Objavljeno: 17.05.2017; Ogledov: 944; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (667,23 KB)

12.
Kazenski postopek proti mladoletnim storilcem kaznivih dejanj ter njegove posebnosti
Barbara Volčanšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Mladoletniki v vsaki družbi predstavljajo samosvojo in razpeto družbeno skupino. Skupino, ki stoji na meji med zahtevami okolice po odgovornosti, zrelem obnašanju ter sledenju normam na eni strani in nedoraslosti na drugi. Nekateri se pritiskom družbe bolj uklanjajo oz. se z njimi soočajo na družbeno sprejemljiv način ter brez izrazitih odstopanj prehodijo obdobje mladosti. Spet drugi pa v svojem nestrinjanju in iskanju mej z izvajanjem različnih deviantnih ravnanj prekoračijo tudi zakonsko začrtane okvire. Zaradi same stopnje (predvsem psihičnega) razvoja so tudi kazenskopravni sistemi po svetu že davno spoznali, da je mladoletnike nujno obravnavati na drugačen način. Slovenski Kazenski zakonik iz leta 2008 je v drugem odstavku 5. člena predvidel posebni zakonik, ki bi določal kazensko odgovornost mladoletnikov. Ker Slovenija takšnega zakona še nima, kazenski postopek proti mladoletnim storilcem kaznivih dejanj temelji na določbah Zakona o kazenskem postopku ter Kazenskega zakonika. Slednji tudi določa, da je namen obravnave mladoletnih storilcev v prvi vrsti vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj ter spoznanja o njegovi osebnosti. V ospredju je torej pomoč mladoletnikom. Z diplomskim delom smo skušali preko analize samega postopka proti mladoletnim storilcem kaznivih dejanj prikazati njegove posebnosti. V nalogi smo med drugim v okviru prve hipoteze ugotavljali, da se težnja k vzgoji, prevzgoji in pravilnemu razvoju mladoletnika v kazenskem postopku najbolj izraža pri izbiri vzgojnega ukrepa kot sankcije. Pri drugi hipotezi smo trdili, da imajo teža in značilnosti storjenega kaznivega dejanja mladoletnika močan vpliv na izbiro vzgojnega ukrepa in kazni. To hipotezo smo delno potrdili. V sklopu tretje hipoteze pa smo potrdili, da mehanizmi odvračanja zmanjšujejo stigmatizacijo mladoletnih prestopnikov.
Ključne besede: kazniva dejanja, mladoletni storilci, kazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 1170; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (673,55 KB)

13.
Actio libera in causa
Marija Dejanova, 2016, diplomsko delo

Opis: Actio libera in causa je kazenskopravni institut, ki ureja situacije, ko je bil storilec v trenutku izvršitve dejanja v stanju neprištevnosti, v katerega se je spravil sam z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače. Z institutom je omogočeno presojanje o storilčevi krivdi v času njegove prištevnosti, čeprav je kaznivo dejanje izvedel, ko je bil neprišteven. V diplomskem delu smo prikazali analizo pravne narave in kriminalitetno-politične utemeljenosti instituta v slovenskem kazenskem pravu. Podali smo zgodovinski pregled nastanka in razvoja instituta v slovenski pravni ureditvi, spremembo instituta v novem Kazenskem zakoniku iz leta 2008 (KZ-1) v primerjavi s Kazenskim zakonikom iz leta 1994 (KZ) ter spremembe, ki jih je prinesla novela KZ-1B iz leta 2012. V nadaljevanju smo podrobno opisali dejanja, ki jih ima v mislih institut actio libera in causa. Glede teh dejanj razlikujemo med tremi možnostmi. Prva možnost je, da storilec oblikuje svoj naklep do dejanja še v normalnem duševnem stanju. Za drugo možnost je značilno, da pri storilcu ni naklepa za kaznivo dejanje v prištevnem stanju, vendar pozneje v stanju neprištevnosti izvrši določeno protipravno dejanje. Tretja možnost pa se nanaša na situacije kaznivih dejanj v javnem prometu, ko vozniki zaradi preutrujenosti in izčrpanosti zaspijo in povzročijo prometno nesrečo. Predstavili smo tudi analizo primerjalnopravne ureditve instituta v slovenski, hrvaški in makedonski pravni ureditvi, ki smo jih izbrali zaradi nekdaj skupnega Kazenskega zakonika SFRJ, kar ima za posledico, da so si ureditve še danes med seboj podobne. Na koncu smo obravnavali primere iz sodnih praks slovenskih in hrvaških sodišč, v katerih je prikazana uporaba instituta actio libera in causa.
Ključne besede: kazensko pravo, kazniva dejanja, storilci, prištevnost, neprištevnost, zmanjšana prištevnost, diplomske naloge
Objavljeno: 22.12.2016; Ogledov: 2779; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (299,44 KB)

14.
Povezava med starostjo očividcev in uspešno prepoznavo storilca kaznivega dejanja
Živa Ivanc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava prepoznavo storilca kaznivega dejanja pri očividcih različnih starostnih skupin. Pozornost, zaznavanje in spomin skupaj igrajo ključno vlogo pri pričevanju očividcev in prepoznavi osumljencev kaznivih dejanj. V sodni praksi se pogosto srečujemo z vprašanjem verodostojnosti pričanja. Starost posameznika je tako eden izmed glavnih dejavnikov, ki vpliva na proces zaznavanja, spominjanja in usmerjanja pozornosti. Človeško zaznavanje in spomin sta izredno pomembna in učinkovita v vsakdanjem življenju, pri pričanju v preiskovalnem postopku ali na sodišču pa se lahko izkažeta za nezanesljiva. Diplomsko delo obravnava področje prepoznave storilca kaznivega dejanja pri očividcih različnih starostnih skupin. V raziskavi je sodelovalo 136 oseb, 46 moških in 90 žensk: 41 osnovnošolcev, starih med 9 in 11 let, 42 mladostnikov, povprečno starih okrog 20 let, 24 delovno aktivnih, starih med 25 in 65 let in 29 starostnikov, povprečno starih okrog 86 let. Sodelujoči so si najprej ogledali enominuten videoposnetek s simulacijo kaznivega dejanja tatvine na mestni ulici, na katerem so zastopane vse štiri starostne skupine. Potem so s prostim besedilom izpolnili vprašalnik (strukturirani intervju) o tem, kako so doživeli prikazani dogodek in kako se spominjajo določenih podrobnosti, nato pa so med šestimi slikami izbirali najverjetnejšega storilca iz videa.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, očividci, starost, zaznavanje, spomin, prepoznave, diplomske naloge
Objavljeno: 22.12.2016; Ogledov: 668; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

15.
Razlika med mladoletniškim zaporom in zaporom za odrasle v Sloveniji
Maruša Savšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Ko govorimo o zaporu, se moramo vprašati, kako poteka življenje brez svobode, brez določenih pravic, spanje na trdi postelji, občutek nemoči, kako je biti vsak dan zaprt v enakem prostoru, ko ti drugi ukazujejo, kaj in kako moraš delati, ipd. Ravno zaradi tega sem se odločila, da bom v svoji diplomski nalogi pisala o zaporni kazni. Posvetila sem se mladoletniškemu zaporu in njegovi primerjavi z zaporom za odrasle. Osredotočila sem se na sodelovanje mladoletniškega zapora Celje in zapora za odrasle na Dobu. V obeh zaporih sem izvedla intervju, pri katerem sem ugotovila, da se razlike med njima kažejo tudi v praksi, predvsem pa pri obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Življenje za rešetkami je tako psihično in fizično izredno naporno, še posebej za mladoletnike. Skozi pisanje diplomske naloge sem ugotovila, da so mladoletniki manj odgovorni, da so še v razvoju, da jih moramo obravnavati vzgojno, torej s čim več prizanesljivosti. Ravnati je potrebno bolj individualizirano, z namenom pomoči, usmerjanjem in spodbujanjem. Mladoletniki so deležni drugačnega obravnavanja kot odrasli storilci, kot tudi so zanje predpisane posebne kazenske sankcije. Mladoletniku se izrekajo predvsem vzgojni ukrepi, le redko jih doleti kazen. Namen vzgojnih ukrepov je, da se prek varstva, pomoči in nadzora zagotovi vzgoja, prevzgoja in pravilni razvoj.
Ključne besede: kazenske sankcije, zapori, zaporniki, mladoletniki, mladoletniški zapor, polnoletni storilci, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 882; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (733,26 KB)

16.
Starostniki kot žrtve kaznivih dejanj s strani družinskih članov
Lucija Cizej, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava viktimizacijo starostnikov, ki so žrtve kaznivih dejanj s strani družinskih članov. S procesom staranja se ljudje soočajo s postopnim upadanjem sposobnosti, starostniki pri vsakdanjih opravilih postajajo odvisni od pomoči drugih in so zato tudi dovzetnejši za nekatere vrste viktimizacije. Prav odvisnost od viktimizatorjev je pogost razlog, da se žrtve ne odločijo ukrepati zoper njih. Starejši ljudje so lahko žrtve vseh vrst viktimizacij (psihična, fizična, spolna, finančna), storilci pa nad njimi pogosto vršijo po več vrst viktimizacij hkrati. Starostnike zaradi njihovih specifičnih značilnosti uvrščamo v ranljivo skupino žrtev, saj se težje spopadajo s posledicami viktimizacije kot posamezniki mlajših generacij. V raziskovalnem delu so predstavljene ugotovitve iz spisov Okrožnega državnega tožilstva v Celju in Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Ugotovili smo, da je večina oškodovancev ženskega spola, medtem ko med obdolženci prednjačijo moški. Najpogosteje je obdolženec sin, ki viktimizira svojo mamo, ali moški, ki viktimizira svojo partnerko. Oškodovanci in obdolženci pogosto prebivajo na skupnem naslovu. Viktimizacijo so na policijo najpogosteje naznanili oškodovanci sami. V spisih najpogosteje obravnavano kaznivo dejanje je bilo nasilje v družini. Po navedbah oškodovancev iz tožilskih spisov smo ugotovili, da gre v večini primerov (več kot 80 %) za dlje časa trajajočo viktimizacijo in ne enkraten dogodek. Oškodovanci kot najpogostejšo psihično posledico, ki so jo utrpeli v času viktimizacije, navajajo strah. Nadalje smo iz spisov razbrali, da v redkih primerih pride do končne obsodbe, saj se veliko kazenskih postopkov zoper družinske člane v vmesni fazi konča. Razlogov je veliko, zagotovo pa izstopa ta, da se starostniki kot žrtve kaznivih dejanj svojih družinskih članov težko odločijo za pričanje zoper svoje družinske člane.
Ključne besede: starostniki, družina, družinski člani, nasilje, žrtve, storilci, viktimizacija, magistrska dela
Objavljeno: 12.12.2016; Ogledov: 857; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (740,80 KB)

17.
Mladoletniki kot storilci kaznivih dejanj umorov svojih staršev
Jasminka Zarifović, 2016, diplomsko delo

Opis: Danes se veliko govori o nasilju med mladimi pa tudi o nasilju mlajših na starejše. Nasilje je resen problem v življenju mnogih mladih in lahko bistveno vpliva na kvaliteto življenja. Razlogi za takšno vedenje in ravnanje mladih so lahko v njihovi osebnosti, lahko pa na vedenje vplivajo dejavniki iz okolja. Nasilje je ukoreninjeno v okoliščinah in se nenehno spreminja, zato mora politika in izobraževalna praksa upoštevati, da je treba načrte za njegovo preprečevanje spreminjati in posodabljati. Mladoletne prestopnike je potrebno z dobrimi vzgojnimi in prevzgojnimi metodami usmeriti v pravilen razvoj. V diplomskem delu smo opredelili kaznivo dejanje, krivdo in kazenske sankcije, ki so osrednji pojmi kazenskega prava. Ugotavljali smo učinkovitost kazenskih sankcij in morebitno odsotnost pravnega reda (»acquis«), v okviru postopkov obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in sankcioniranja le teh. Postopek obravnavanja mladoletnikov, ki so storilci, kaznivih dejanj smo primerjali s postopkom polnoletnih. Obravnava mladoletnikov v kazenskem postopku še vedno ohranja lastnosti, ki s poudarkom na pravicah otrok in mladoletnikov, zagotavljajo, da se upoštevajo osebni razvoj prestopnika in njegov položaj v družbi.
Ključne besede: kazniva dejanja, umori, storilci, mladoletniki, kazenske sankcije, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno: 06.12.2016; Ogledov: 996; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (458,86 KB)

18.
Umori, ki jih zagrešijo mladoletne osebe
Milena Cvahte, 2016, diplomsko delo

Opis: Rdeča nit diplomskega dela so umori, ki so jih zagrešile mladoletne osebe. Mladoletniki so še posebej ranljiva skupina storilcev kaznivih dejanj, saj še niso povsem življenjsko dozoreli in njihova osebnost še ni popolnoma razvita. Najbolj so nas v diplomskem delu zanimali vzroki za storitev kaznivega dejanja umora s strani mladoletnih oseb, zato smo proučili več vzročnih dejavnikov. Obstaja množica teorij, ki vzroke iščejo v posamezniku samem in njegovem delovanju. Pri tem lahko gre za posameznikovo zlobno naravo, za vzroke v njegovi biološki danosti ali za psihične dejavnike. Obstajajo tudi številne teorije, ki proučujejo družbeno okolje in družbene odnose posameznika. Med tema dvema dejavnikoma ni mogoče potegniti jasne ločnice, ker sta oba sklopa dejavnikov enako pomembna in se med sabo tesno prepletata. Ugotovili smo, da pri odgovoru na vprašanje, kaj je mladoletnika pripeljalo do storitve umora, ne moremo pokazati točno na določen dejavnik, ampak gre tukaj za skupek le-teh. Poleg bioloških, psiholoških in socioloških dejavnikov smo raziskali tudi vpliv družine, šole, okolja, nasilja in medijev. Da bi bolje razumeli vpliv vseh naštetih dejavnikov, smo v drugem delu na kratko opisali nekaj primerov mladoletnih morilcev, ki v večini izhajajo iz tujine, saj je v Sloveniji tovrstne kriminalitete manj. Zanimalo nas je predvsem njihovo otroštvo, ugotovili smo namreč, da se najpogosteje vzrok za storitev najhujših kaznivih dejanj skriva ravno v disfunkcionalni družini. Mladoletni storilec je najpogosteje sam žrtev neurejenih družinskih razmer, pa tudi nasilja s strani vrstnikov, okolja v katerem živi, ali pa ga je k zločinu pripeljala osebnostna motnja ali duševna bolezen. Razloge lahko iščemo tudi v zamegljenosti uma zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij, ki mlade spreminja v brezčutne stroje.
Ključne besede: umori, storilci, mladoletniki, vzroki, diplomske naloge
Objavljeno: 21.11.2016; Ogledov: 611; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (557,05 KB)

19.
Umori v družini na Hrvaškem
Mia Slapšak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno eno izmed najhujših kaznivih dejanj, in sicer umori v družini na Hrvaškem. Umor je tako po slovenski kot hrvaški zakonodaji kategoriziran med najhujša kazniva dejanja. Ko do tovrstnega dejanja pride v družini, v kateri bi morala veljati brezpogojna ljubezen, zaupanje in občutek varnosti, dejanje postane še okrutnejše. Glede na posamezne faktorje obstaja več vrst umorov. Same umore v družini bi lahko razvrstili glede na spol in starost storilca ter odnos med žrtvijo in storilcem. Najpogosteje pride do umora med partnerjema v partnerski zvezi, na drugem mestu pa so umori med krvnimi sorodniki. V takšnih odnosih so žrtve po navadi ženske, storilci pa moški srednjih let, ki z različnimi oblikami nasilja skušajo vzpostaviti nadzor nad žrtvijo. Za ženske storilke umorov večinoma umor predstavlja enega izmed varnih izhodov iz nasilnega razmerja ali primer samoobrambe. Umor je dejanje, ki je lahko spodbujeno z določenimi motivi ali le kot dejanje v korelaciji z nasiljem. Vsekakor pa obstajajo določeni kazalniki, ki kažejo določeno stopnjo tveganja, da lahko do umora pride. Na prvem mestu je to nasilje, ki je v večini primerov psihično, sledi fizično, ekonomsko ter spolno nasilje. V družinskih odnosih večkrat pride do kombinacij med različnimi vrstami nasilja. Faktorji tveganja pa so lahko tudi same grožnje s smrtjo, prisotnost orožja in duševne bolezni. Čeprav so ta kazniva dejanja redkejša v primerjavi z drugimi vrstami kaznivih dejanj, se jim posveča veliko pozornosti pri iskanju vzrokov, ukrepanju v primeru nasilja in preiskovanju kaznivega dejanja.
Ključne besede: uboji, umori, družine, žrtve, storilci, nasilje v družini, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 834; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (830,22 KB)

20.
Odkrivanje ponarejevalcev blagovnih znamk
Barbara Kunej, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi želimo podrobneje raziskati problematiko ponarejanja blagovnih znamk in narediti pregled spoznanj o temi ponarejanja ter ugotoviti razširjenost in druge značilnosti kupovanja ponaredkov. Namen raziskave je bil podrobneje raziskati problematiko samega ponarejanja znanih blagovnih znamk, ugotoviti, katere znamke so objekt najpogostejšega nakupa pri nas, katera starostna skupina pogosteje kupuje ponaredke ter kakšna je razlika v kupovanju ponaredkov med moškimi in ženskami. Poleg tega je bil cilj raziskati motive, zaradi katerih ljudje kupujejo ponaredke ter kriterije za njihov nakup. V raziskavi je sodelovalo 100 udeležencev, od tega je sodelovalo 68 žensk in 32 moških. Večina udeležencev je že kupila ponarejen izdelek; najbolj pogost izdelek zlorabe nakupa so bila očala in oblačila. Na nakup ponaredka vpliva predvsem lažja cenovna dostopnost, ponaredke pa pogosteje nakupujejo ženske in mlajši starostniki. Raziskava je sicer pokazala majhna odstopanja med spoloma in med skupinami posameznikov. Ugotovimo, da je ponarejanje izrazito tudi pri nas, glavna razloga za nakup pa sta predvsem cenovna ugodnost in lažja dostopnost.
Ključne besede: blagovne znamke, ponarejanje, storilci, odkrivanje, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 681; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (936,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici