| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza varnostnih ranljivosti interneta stvari
Luka Kanduč, 2020, diplomsko delo

Opis: Skladno s sodobnimi tehnološkimi trendi internet stvari (t.i. IoT) postaja vse bolj razširjen pojav, tako v poslovnem okolju kot vsakodnevnem življenju. Zaradi ogromnih količin podatkov in tveganj, ki nastajajo pri uporabi in delovanju IoT naprav, je postala njihova varnost pomembna raziskovalna tema. IoT naprave namreč zbirajo in obdelujejo osebne in občutljive uporabniške informacije in prav zaradi tega morajo biti odporne na grožnje in napade ter omogočiti zaupanje, varnost in zasebnost podatkov ter uporabnikov. Dosedanje raziskave kažejo, da je z delovanjem in uporabo IoT naprav povezanih ogromno ranljivosti, z zagotavljanjem varnosti pa so povezani številni izzivi, ki izhajajo iz kompleksne arhitekture in dinamičnega IoT okolja. Izziv predstavlja tudi eksponenten tehnološki napredek. Zaradi hitrosti razvoja IoT je namreč varnost pogosto zanemarjena. Namen diplomskega dela je bil opraviti pregled aktualnih varnostnih izzivov in ključnih ranljivosti, povezanih z delovanjem in uporabo IoT naprav. Cilj je bil ugotoviti, katere varnostne ranljivosti so najpogostejše in kakšne so njihove značilnosti. Skladno s tem je bila v empiričnem delu opravljena analiza ranljivosti povezanih z IoT napravami, vključenih v CVE podatkovno bazo, ki vključuje seznam javno znanih ranljivosti in izpostavljenosti na področju kibernetske varnosti. Rezultati kažejo, da lahko izkoriščanje ranljivosti IoT naprav v večini primerov vpliva na zaupnost, celovitost in dostopnost sistemov, pri čemer za izvedbo napada najpogosteje ni potrebna uporabniška interakcija, zadostuje pa že dostop preko interneta. Med najpogostejše ranljivosti sodijo neustrezne omejitve delovanja pri delu s pomnilnikom, možnosti vrivanja ukazov in neustrezno filtriranje vhodnih podatkov. Ugotovitve diplomskega dela prispevajo k razumevanju ključnih tveganj na področju IoT. Predstavljena priporočila za varen razvoj in izvedbo IoT naprav pa prispevajo k učinkovitejšemu načrtovanju in prenovi IoT naprav ter sistemov, saj se z upoštevanjem najpogostejših ranljivosti lahko odpravi velik del varnostnih tveganj.
Ključne besede: diplomske naloge, internet stvari, varnostne ranljivosti, stopnja tveganja, vektorji napadov, posledice
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 155; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (722,22 KB)

2.
DETERMINANTE RAZVOJA DELNIŠKIH TRGOV V TRANZICIJI
Domen Solina, 2012, magistrsko delo

Opis: Razvoj delniškega trga v državah tranzicije je odvisen od številnih makroekonomskih in mikroekonomskih faktorjev. Proces preoblikovanja iz centralno planskega v tržno gospodarstvo, je za številne države predstavljal osrednji izziv na gospodarskem področju. Predvsem preoblikovanje oz. privatizacija državnih družb, je pravzaprav pomenila začetek borznega trgovanja v državah tranzicije. Številni posamezniki so tako pridobili lastniške deleže v pomembnih domačih poslovnih družbah, s katerimi se je začelo trgovati na organiziranih trgih ali borzah. Za poslovne subjekte pa je vendarle najpomembnejši vir financiranja predstavljal bančni sektor oz. medbančni trg, ki je predstavljal osrednjo vlogo pri razvoju borznih trgov v Evropi, medtem ko so v ZDA to vlogo prevzeli kapitalski trgi. Zato je stopnja razvitosti bančnega sistema v državah tranzicije temeljnega pomena in bistveno zaznamuje začetek razvoja posameznega borznega trga. V magistrski nalogi smo opredelili temeljne dejavnike razvoja delniških trgov skozi zgodovino, ki so pozitivno povezani z rastjo BDP-ja na prebivalca v posamezni državi. S preučevanjem stopnje koncentracije smo nato preverili homogenost in posledično konkurenčnost borznega trga v državah tranzicije. Predvsem nas je zanimalo primerjava najrazvitejših trgov in trgov v tranziciji glede na vlogo, ter posledičen vpliv največjih družb (TOP 5 – tržna kap.), ki kotirajo na borznem trgu posamezne države. Stopnjo povezanosti smo prikazali s Pearsonovim koeficientom korelacije, kjer smo primerjali donosnost borznih indeksov v obdobju konjunkture in obdobju finančne krize. S pomočjo Gaussove krivulje smo nato v obliki histogramov prikazali donosnost borznih indeksov v obeh obdobjih. V zadnjem delu naloge smo se posvetili tveganju in institucijskim dejavnikom tveganja na ravni države. Tveganje za posamezne borzne indekse smo opredelili z metodo VaR (ang. Value at Risk), kjer smo analizirali obdobje pred in med finančno krizo. Za posamezne borzne indekse smo pridobili vrednosti pri 99 %, 95% in 90% intervalu zaupanja.
Ključne besede: trgi v tranziciji, delniški trgi, borzni trgi, borzni indeksi, delnice, dejavniki razvoja, stopnja povezanosti, Pearsonov koeficient korelacije, donosnost, koncentracija, tveganje, tveganju prilagojena donosnost, VaR, institucijski dejavniki tveganja, ICRG, PRS, finančna kriza, DAX, in VaR.
Objavljeno: 23.08.2012; Ogledov: 1597; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

3.
OTROKOVE PRAVICE V EVROPSKI UNIJI
Aleška Ramšak, 2011, diplomsko delo

Opis: Otroci so naše največje bogastvo. V EU so mnogi otroci prizadeti zaradi revščine in socialne izključenosti. Poseben problem predstavljajo enostarševske družine in družine z večjim številom otrok. V EU živi na pragu revščine 19 milijonov otrok. Evropski Svet je marca 2006 pozval države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi se odpravila revščina otrok. OZN je sprejela KOP (1989). EU je sprejela EKUOP (1996). V Evropi varujeta otrokove pravice tudi EKČP (1950) in ESL (1961). UNICEF je edina organizacija v okviru Združenih narodov, ki je posvečena izključno otrokom in skrbi za njihovo preživetje in razvoj. Kršitve otrokovih pravic v Evropski uniji so delo otrok, nasilje nad otroki, otroška prostitucija, socialna izključenost, spolna zloraba otrok, trgovina z otroki. Vsi državljani Evropske unije moramo poskrbeti, da bodo otroci živeli otroka dostojno življenje vsak dan in da ne bodo kršene njihove pravice.
Ključne besede: otrokove pravice, revščina otrok, družina, konvencija, kršitve otrokovih pravic, nasilje, stopnja tveganja revščine, socialna izključenost
Objavljeno: 16.05.2011; Ogledov: 3088; Prenosov: 581
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici