1. Primerjava brezposelnosti mladih v Sloveniji, na Madžarskem in ČeškemLea Žižek, 2018, diplomsko delo Opis: V življenju vsakega posameznika mladost predstavlja najbolj dinamično obdobje, saj se takrat mladi srečujejo z različnimi prehodi med statusi, situacijami, stopnjami in vrstami izobraževanja ter v stanje zaposlenosti ali brezposelnosti. Slednja predstavlja velik problem, saj je število tistih, ki se vključujejo v izobraževanje, še vedno zelo visoko. Težava se nato pojavi na trgu dela, ki pa takšnega obsega ni sposoben posrkati. V delu diplomskega projekta primerjamo brezposelnost mladih glede na različne dejavnike med Slovenijo, Madžarsko in Češko, pri čemer pridemo do ugotovitve, da ima naša država v primerjavi z ostalima dvema najvišjo stopnjo brezposelnosti mladih, poleg tega pa tudi stopnjo dolgotrajne brezposelnosti mladih. V zadnjih dveh poglavjih smo ugotovili, da se v Sloveniji število vpisov dijakov in študentov zmanjšuje. Izvedeli smo tudi, da imajo delodajalci težave pri iskanju kadra pri določenih poklicih. Glavni razlogi za brezposelnost mladih pa so pomanjkanje delovnih izkušenj, veščin iskanja zaposlitve in neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgih dela. Se pa za odpravljanje teh vzrokov v Sloveniji dobro skrbi, saj imajo mladi na razpolago več kot 10 programov za pomoč pri iskanju zaposlitve in zaposlovanju.
Ključne besede: brezposelnost, mladi, stopnja brezposelnosti mladih, izobraževanje, aktivna politika zaposlovanja
Objavljeno v DKUM: 16.11.2018; Ogledov: 1688; Prenosov: 188
 Celotno besedilo (554,50 KB) |
2. Položaj mladih na trgu dela v sloveniji in avstrijiAljaž Erlač, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu primerjamo položaj mladih na trgu dela v Sloveniji in Avstriji. Obe državi sta članici Evropske unije, s skupno denarno valuto evro. Z analizo najpomembnejših makroekonomskih indikatorjev, s poudarkom na indikatorjih o trendih na trgu dela v obeh državah, smo ugotovili, da so razmere v Avstriji na mnogih področjih boljše kot v Sloveniji.
V Sloveniji je stopnja delovne aktivnosti prebivalstva v letu 2016 za 3,7 odstotne točke nižja kot v Avstriji. Stopnja brezposelnosti prebivalstva v letu 2016 pa je v Sloveniji za 1,5 odstotne točke višja kot v Avstriji. Ugotovili smo, da so razmere za mlade, ki vstopajo na trg dela, še slabše. V Sloveniji je stopnja delovne aktivnosti mladih od 15 do 29 let v letu 2016 za 18,6 odstotnih točk nižja kot v Avstriji. Stopnja brezposelnosti mladih od 15 do 24 let pa je bila v letu 2016 v Sloveniji za 4,8 odstotnih točk višja kot v Avstriji.
V Sloveniji izobraževalni sistem ni dovolj povezan s trgom dela. Mladi v Sloveniji zato prve korake na trgu dela naredijo s pomočjo študentskega dela. V Avstriji pa imajo mladi že med šolanjem več praktičnega dela v primerjavi s slovenskim izobraževalnim sistemom. Prehod med izobraževanjem in trgom dela v Avstriji je malo lažji, ker se mladi prej srečajo z morebitnimi delodajalci. Vse več mladih v Sloveniji se odloča najti zaposlitev izven meja svoje države, največkrat v državah članicah Evropske unije.
V letu 2016 se gospodarske razmere v Slovenji izboljšujejo, zaradi ugodnejše mednarodne konkurenčnosti, povečane domače potrošnje in zasebnih investicij.
Ključne besede: trg dela, Avstrija, Slovenija, delovna aktivnost mladih, stopnja brezposelnosti mladih
Objavljeno v DKUM: 22.10.2018; Ogledov: 2867; Prenosov: 464
Celotno besedilo (526,94 KB) |
3. Primerjava brezposelnosti mladih V Evropski uniji in SlovenijiAmanda Avflič, 2015, diplomsko delo Opis: Gospodarska kriza je v začetku leta 2009 hudo prizadela Slovenijo. Stanje je bilo podobno kot ob osamosvojitvi, ko je Slovenija izgubila skoraj celoten jugoslovanski trg. Razlika je v tem, da si je Slovenija takrat dokaj hitro opomogla. Žal pa v letu 2009 Slovenije ni rešil gospodarski razcvet kot v začetku devetdesetih in posledice se čutijo še danes. Gospodarska kriza se je negativno odražala na trgu dela. Še posebej prizadeto skupino brezposelnih predstavljajo mladi. Za njih je značilna nižja stopnja aktivnosti in opazno višja stopnja brezposelnosti kot pri starejših kategorijah delovne sile. Trenutno bi težko trdili, da imajo mladi z vidika zaposlovanja pri nas lepo prihodnost. Temu ne bi smelo biti tako. Uspešen prehod s področja izobraževanja v področje dela mlade postavi v položaj enakopravnih članov družbe, saj zaposlitev zagotavlja socialno-ekonomsko neodvisnost. Predvsem zaradi slednjega je mlade brezposelne osebe potrebno obravnavati prioritetno in jih čim prej vključiti v delovno okolje. Zaradi večletne problematike zaposljivosti mladih smo se odločili v tem diplomskem projektu preučiti stanje mladih na trgu dela v državah Evropske unije ter podatke primerjati s Slovenijo. V teoretičnem delu smo najprej opredelili brezposelnost in posebej pregledali stanje na trgu dela v Evropski uniji in v Sloveniji. V nadaljevanju smo se osredotočili predvsem na mlade med 15. in 24. letom starosti. Opredelili smo njihove konkurenčne prednosti in pomanjkljivosti na trgu dela. V empiričnem delu smo s pomočjo obdelave statističnih podatkov preučili brezposelnost mladih v državah Evropske unije. Države smo razdelili v dve skupini, in sicer na tiste, ki imajo višjo stopnjo brezposelnosti mladih, in tiste z nižjo stopnjo brezposelnosti mladih. Najprej smo ugotovili, da stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji močno presega skupno stopnjo brezposelnosti. S tem smo potrdili našo prvo zastavljeno hipotezo. V nadaljevanju smo ugotovili, da se je stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji v preučevanem obdobju v večini nahajala pod povprečjem držav članic Evropske unije. S tem smo potrdili še našo drugo zastavljeno hipotezo. Nižja stopnja brezposelnosti mladih od povprečja v Evropski uniji pa sicer ni tako vzpodbuden podatek, saj se je ta v zadnjih nekaj letih v Sloveniji konstantno približevala povprečju držav Evropske unije. V letu 2013 je bila nižja le za dobri dve odstotni točki. V podrobnejši analizi smo ugotovili, da imajo tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji od gospodarske krize naprej višjo stopnjo brezposelnosti mlajši moški. S tem smo ovrgli tretjo zastavljeno hipotezo, ki je nakazovala na višjo brezposelnost mladih žensk. Kljub večletni problematiki brezposelnosti mladih pa je potrebno poudariti, da se je iz leta 2013 na 2014 stanje mladih na trgu dela izboljšalo. Na to kaže splošen upad stopenj brezposelnosti mladih po celotni Evropski uniji. Z ustreznimi programi, ukrepi in gospodarsko rastjo bomo na dobri poti odpravljanja omenjene problematike brezposelnosti mladih.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost, stopnja brezposelnosti, mladi, brezposelnost mladih, stopnja brezposelnosti mladih
Objavljeno v DKUM: 06.11.2015; Ogledov: 2361; Prenosov: 753
Celotno besedilo (1,31 MB) |
