| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 209
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključenost narodnozabavne glasbe v pouk glasbene umetnosti
Andrej Munda, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujemo, kako je narodnozabavna glasba vključena v Učni načrt za glasbeno umetnost, kako pogosto jo učitelji razrednega pouka vključujejo v pouk glasbene umetnosti ter ali je večina narodnozabavnih skladbe primerna za vključevanje v pouk glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju. V raziskavo smo vključili 70 slovenskih osnovnih šol; odzvalo se jih je 33, in sicer 131 učiteljev glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju. Proučili smo, ali stališča učiteljev, njihova delovna doba ter okolje poučevanja vplivajo na vključitev narodnozabavne glasbe v pouk glasbene umetnosti. Ker učni načrt ne vsebuje učnih ciljev, ki bi se neposredno nanašali na narodnozabavno glasbo, smo z opravljeno raziskavo ugotavljali, katere narodnozabavne skladbe so po mnenju učiteljev razrednega pouka primerne za vključevanje v pouk glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Ugotovili smo, da ne glede na to, ali učitelji narodnozabavno glasbo spremljajo ali ne, menijo, da bi se morala vključevati v pouk glasbene umetnosti, čeprav jih tega ne počne veliko. Z raziskavo smo tudi ugotovili, da so učitelji med ponujenimi skladbami kot najbolj primerno izbrali Čebelar Ansambla Lojzeta Slaka, najmanj primerno pa Adijo madam Poskočnih muzikantov.
Ključne besede: narodnozabavna glasba, pouk glasbene umetnosti, glasbena analiza, razredna stopnja
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (908,91 KB)

2.
Primerjava viabilnosti miokarda s stopnjo kolateral pri bolnikih s kronično popolno okluzijo
Maja Pirnat, 2020, doktorska disertacija

Opis: Namen: Stopnja uspešnosti perkutanih koronarnih arterijskih posegov (PCI) na lezijah s kronično popolno okluzijo (CTO) se je v zadnjih letih povečala, vendar je izboljšanje funkcije možno le, če je prisotna viabilnost miokarda. Eden najpomembnejših dejavnikov ohranjanja viabilnoti miokarda je odpiranje in razvoj kolateral. Naša hipoteza je bila, da višja stopnja kolateral pomeni izboljšano viabilnost miokarda. Metode: Pri 38 bolnikih smo primerjali stopnjo kolateral, ocenjeno s konvencionalnim koronarnim angiogramom (CCA) in razvrščeno po klasifikaciji Rentrop, s parametri viabilnosti (delež brazgotine, krčljivost in EDWT), ki smo jih pridobili s preiskavo ocene viabilnosti z magnetno resonanco. Rezultati: Ugotovili smo statistično pomembno povezavo med stopnjo kolateral, določeno z metodo Rentrop, in deležem brazgotine, izmerjenim s CMR (p = 0,001; T = - 0,144). Naša študija kaže tudi močno statistično pomembno povezavo med stopnjo kolateral in krčljivostjo, ki je bila izmerjena na ordinalni način (normalna, blaga hipokinezija, huda hipokinezija, diskinezija in akinezija) (p = 8,86 × 10-8; T = 0,215). Obe asociaciji sta pokazali povečano razmerje med viabilnim in neviabilnimi miokardom glede na stopnjo kolateral. Ugotovili smo, da ima stopnja kolateral nizko NPV za neviabilen miokard (29%) in visoko PPV za viabilen miokard (82%) s skupno natančnostjo 74%. Zaključek: naša študija kaže, da bi bilo koristno rutinsko oceniti kolaterale pri angiografiji pri bolnikih s CTO za oceno viabilnosti miokarda.
Ključne besede: viabilnost miokarda, stopnja kolateral, CMR, CCA, metoda Rentrop, parametri viabilnosti
Objavljeno: 17.03.2021; Ogledov: 82; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

3.
Obravnava in izvedba muzikala v 4. in 5. razredu osnovne šole
Maja Sitar, 2021, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili glasbeno obliko muzikal, danes poznano po celem svetu. Predstavili smo njegove začetke, razvoj ter njegovo vlogo danes. V empiričnem delu smo želeli raziskati, ali učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v 4. in 5. razredu, pri pouku glasbene umetnosti obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal. V raziskavi je sodelovalo 100 osnovnošolskih učiteljev 4. in 5. razreda. Podatke smo zbirali v mesecu septembru 2020 s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil ustvarjen v aplikaciji za spletno anketiranje 1ka. Podatke smo statistično obdelali v programu SPSS. S pomočjo tabel smo prikazali dobljene rezultate in jih interpretirali. Odgovore na odprta vprašanja smo kategorizirali, kategorije smo nato tabelarično predstavili. Pri analizi rezultatov smo uporabili naslednje statistične metode: absolutne (f) in odstotne frekvence (f %), ꭓ² preizkus hipoteze in Kullbackov test. Rezultati so pokazali, da je izvedba muzikala odvisna od okolja poučevanja učitelja. Ugotovili smo, da poučevanje, izvedba in število ur, ki jih učitelji namenijo obravnavi in izvedbi muzikala, niso odvisni od starostne skupine učitelja. Raziskava je pokazala, da učitelji na razredni stopnji obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal.
Ključne besede: glasbena umetnost, muzikal, obravnava in izvedba muzikala, muzikal za otroke, razredna stopnja
Objavljeno: 25.01.2021; Ogledov: 131; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

4.
Naravoslovna učilnica na prostem kot prostor za izvajanje naravoslovno – tehničnih vsebin na razredni stopnji
Tamara Goričan, 2020, magistrsko delo

Opis: Želja po vedenju uporabnosti naravoslovne učilnice na prostem je nastala iz zanimanja po raziskovanju drugačnih pristopov k učenju in uporabnosti izkustvenega učenja, ki je pomemben del otrokovega učnega procesa. Čeprav je teorija o izkustvenem učenju že zelo stara, šele danes lahko vidimo njene vplive v našem šolstvu. Generacije učiteljev se menjajo in z vsakim letom pride nova oseba in nove ideje v šolski okoliš. Izkustveno učenje postaja pomembna komponenta pri sestavljanju znanja učencev in posledično odgovornosti učiteljev. Naše zaključno delo je sestavljeno pretežno iz dveh glavnih delov, kot sta teoretični in empirični, na koncu pa manj obsežnejši praktični del. Teoretičnega dela smo se lotili obširno in zapisali trditve, ki so do sedaj že bile ugotovljene na podlagi izkustvenega učenja in učenja na prostem v naravoslovni učilnici. Pojasnili smo pomembne učinke, ki jih imata narava in okolje na otroka, na njegov razvoj, tako psihičen kot fizičen. Poglobili smo se v naš učni načrt dveh predmetov, spoznavanja okolja ter naravoslovja in tehnike. Pregledali navedene vsebine in jih skušali umestiti in primerjati z uporabo le- teh v naravoslovni učilnici na prostem. Da bi dobili potrditve navedene teorije, smo si v empiričnem delu zastavili kar nekaj raziskovalnih vprašanj, o odnosu učiteljev in učencev do uporabe naravoslovne učilnice na prostem pri predmetih spoznavanje okolja ter naravoslovja in tehnike. S pridobljenimi rezultati preko anketnega vprašalnika smo nato odgovorili na naša raziskovalna vprašanja, ki so podala vpogled v uporabnost naravoslovne učilnice na prostem in izkustvenega učenja.
Ključne besede: razredna stopnja, izkustveno učenje, naravoslovna učilnica na prostem, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 181; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

5.
Davek od dobička iz kapitala nepremičnin in oddajanja premoženja v najem v Sloveniji, Rusiji in Veliki Britaniji
Sabina Težak, 2020, diplomsko delo

Opis: Davek od dobička iz kapitala in davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem sta pomembna davka, ki ju upoštevamo pri prometu nepremičnin. Zakonu o dohodnini je pravna podlaga teh zakonov in nam pove kdo so zavezanci za plačilo davka, predmeti obdavčitve in olajšave ter oprostitve plačila davkov. V tem delu diplomskega projekta se osredotočamo na davek od dobička iz kapitala in na davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem v Sloveniji, Rusiji in Veliki Britaniji. Davčni in pravni sistemi se v teh državah razlikujejo, prav tako pa so velike razlike v davčnih stopnjah. V sistemih zasledimo razne olajšave, ki zmanjšujejo davčne stopnje in s tem znižajo samo plačilo davka. Posebnost te diplomske naloge je v tem, da v nobeni državi ni enak davčni sistem in ni enake davčne stopnje. Diplomski projekt tako odgovori na vprašanja posebnostih višine davčnih stopenj in katere olajšave in oprostitve lahko zasledimo v posameznih državah. Izdelali smo primerjalno analizo davka od dobička iz kapitala in davka od dohodka iz oddajanja premoženja v najem med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Veliko Britanijo.
Ključne besede: davek, dobiček iz kapitala, dohodek iz oddajanja premoženja v najem, davčna stopnja
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (622,10 KB)

6.
Stopnja digitalne zrelosti slovenskih podjetij
Mateja Orešek, 2020, magistrsko delo

Opis: Ker v današnjem času digitalne tehnologije drastično preoblikujejo industrijo v vseh panogah, si mnoga podjetja prizadevajo za obsežne spremembe, da bi ujela prednosti teh trendov, ali preprosto, da bi bila v koraku s konkurenti. Digitalna preobrazba je kulturna, organizacijska in operativna sprememba organizacije, industrije ali ekosistema s pametnim povezovanjem digitalnih tehnologij, procesov in kompetenc na vseh ravneh in funkcijah na stopenjski in strateški način. V teh tezah podrobneje opisujemo model digitalne zrelosti podjetij in naklonjenost digitalni transformaciji. V skladu s tem preučujemo anketna poročila slovenskih podjetij, da ugotovimo razmerja med digitalno zrelostjo in industrijo podjetja (IT oziroma ne-IT) ter velikostjo podjetja in naložbami v zvezi z digitalizacijo. Zanimivo je, da v vseh treh pregledanih temah raven korelacije ni statistično pomembna. Rezultati magisterskega dela so zato pomembni za nadaljnje raziskave za ugotavljanje razmerja med lastnostmi digitalizacije v podjetju.
Ključne besede: Digitalna preobrazba, digitalna zrelost, digitalizacija, stopnja zrelosti, Slovenska podjetja
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 122; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (849,04 KB)

7.
Nova davčna reforma 2019/2020 in seznanjenost javnosti z njo
Katja Kesner, 2020, diplomsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji je s 1. 1. 2020 pričela v celoti veljati nova davčna zakonodaja. Z davčno reformo, temelječo na spremembah, dopolnitvah in novostih štirih temeljnih zakonov s področja davčne zakonodaje, si država prizadeva za pravičnejšo razporeditev davčne obremenitve fizičnih in pravnih oseb. Zlasti zaradi razbremenitve dohodninske lestvice, zvišanja obdavčitve kapitala in uvedbe splošne minimalne obdavčitve podjetij naj bi se zvišal neto dohodek državljanov, posledično pa se bo v državni proračun stekalo manj denarja za finančno podporo občin, kar namerava zakonodajalec nadoknaditi z doslednejšim pobiranjem davkov in poostreno davčno inšpekcijo za preprečevanje davčnih utaj in drugih davčnih goljufij. Rezultati raziskave diplomskega dela o seznanjenosti mariborske javnosti z davčno reformo so pokazali, da je javnost relativno dobro seznanjena z davčno reformo, zlasti s spremembo Zakona o dohodnini in dohodninske lestvice, o čemer so se ljudje v večini seznanili na televiziji. Vprašani so bili v splošnem mnenja, da nov davčni sistem – pa čeprav naj bi razbremenjeval tiste, ki delajo ne bo uspešen in učinkovit, saj ga ljudje v resnici dojemajo kot dodatno davčno obremenitev državljanov v novi zakonodajni preobleki.
Ključne besede: Davčna reforma, davki, davčna zakonodaja, dohodninska lestvica, dohodninska olajšava, davčna stopnja.
Objavljeno: 28.09.2020; Ogledov: 111; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (736,59 KB)

8.
Analiza varnostnih ranljivosti interneta stvari
Luka Kanduč, 2020, diplomsko delo

Opis: Skladno s sodobnimi tehnološkimi trendi internet stvari (t.i. IoT) postaja vse bolj razširjen pojav, tako v poslovnem okolju kot vsakodnevnem življenju. Zaradi ogromnih količin podatkov in tveganj, ki nastajajo pri uporabi in delovanju IoT naprav, je postala njihova varnost pomembna raziskovalna tema. IoT naprave namreč zbirajo in obdelujejo osebne in občutljive uporabniške informacije in prav zaradi tega morajo biti odporne na grožnje in napade ter omogočiti zaupanje, varnost in zasebnost podatkov ter uporabnikov. Dosedanje raziskave kažejo, da je z delovanjem in uporabo IoT naprav povezanih ogromno ranljivosti, z zagotavljanjem varnosti pa so povezani številni izzivi, ki izhajajo iz kompleksne arhitekture in dinamičnega IoT okolja. Izziv predstavlja tudi eksponenten tehnološki napredek. Zaradi hitrosti razvoja IoT je namreč varnost pogosto zanemarjena. Namen diplomskega dela je bil opraviti pregled aktualnih varnostnih izzivov in ključnih ranljivosti, povezanih z delovanjem in uporabo IoT naprav. Cilj je bil ugotoviti, katere varnostne ranljivosti so najpogostejše in kakšne so njihove značilnosti. Skladno s tem je bila v empiričnem delu opravljena analiza ranljivosti povezanih z IoT napravami, vključenih v CVE podatkovno bazo, ki vključuje seznam javno znanih ranljivosti in izpostavljenosti na področju kibernetske varnosti. Rezultati kažejo, da lahko izkoriščanje ranljivosti IoT naprav v večini primerov vpliva na zaupnost, celovitost in dostopnost sistemov, pri čemer za izvedbo napada najpogosteje ni potrebna uporabniška interakcija, zadostuje pa že dostop preko interneta. Med najpogostejše ranljivosti sodijo neustrezne omejitve delovanja pri delu s pomnilnikom, možnosti vrivanja ukazov in neustrezno filtriranje vhodnih podatkov. Ugotovitve diplomskega dela prispevajo k razumevanju ključnih tveganj na področju IoT. Predstavljena priporočila za varen razvoj in izvedbo IoT naprav pa prispevajo k učinkovitejšemu načrtovanju in prenovi IoT naprav ter sistemov, saj se z upoštevanjem najpogostejših ranljivosti lahko odpravi velik del varnostnih tveganj.
Ključne besede: diplomske naloge, internet stvari, varnostne ranljivosti, stopnja tveganja, vektorji napadov, posledice
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 111; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (722,22 KB)

9.
Uporaba metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnji
Urška Veber, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnji. V teoretičnem delu so predstavljene metode in oblike poučevanja skozi vzgojno-izobraževalni proces ter metode poučevanja v sklopu glasbene umetnosti na razredni stopnji. Opredeljen je tudi pojem ADHD, definicija motnje, značilnosti in osebnostne lastnosti otrok z motnjo, vključevanje otroka z ADHD v redno osnovno šolo ter povezava motnje ADHD z glasbo. V empiričnem delu pa smo raziskali, kako pogosto učitelji uporabljajo metode in oblike poučevanja glasbene umetnosti, kadar je v oddelku prisoten učenec z ADHD, kako pogosto učenci z ADHD izražajo lastnosti, ki so značilne za motnjo, ter kako pogost je pojav specifičnih šolskih težav, kot tudi specifičnih težav, povezanih z metodami poučevanja. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na primarno motnjo, spol in razred učenca. V raziskavi je sodelovalo 95 učiteljev, ki poučujejo ali so poučevali učenca z ADHD glasbeno umetnost na razredni stopnji. Rezultati raziskave so pokazali, da med učenci z ADHD ne obstajajo statistično pomembne razlike v uporabi metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti glede na primarno motnjo, spol in razred. Kljub temu smo ugotovili, da učenci z motnjo hiperaktivnosti pogosteje izražajo proučevane lastnosti, prav tako se pri njih pogosteje pojavljajo specifične šolske, kot tudi specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Učitelji ob prisotnosti učenca z motnjo hiperaktivnosti nekatere metode poučevanja glasbene umetnosti uporabljajo pogosteje kot ob prisotnosti učenca z motnjo pozornosti. Primerjava učencev glede na spol je pokazala, da se pri dečkih v primerjavi z deklicami pogosteje pojavljajo specifične šolske težave ter specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Primerjava učencev glede na razred je pokazala, da lahko v skoraj enaki meri pri posameznem razredu izpostavimo nekatere izmed specifičnih težav.
Ključne besede: metode in oblike glasbenega poučevanja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti, ADHD, glasbena umetnost, razredna stopnja
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 244; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

10.
Formativno ocenjevanje naravoslovnih vsebin na razredni stopnji OŠ Pesnica
Tamara Loparič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Formativno ocenjevanju naravoslovnih vsebin na razredni stopnji OŠ Pesnica je sestavljena iz dveh delov (teoretičnega in empiričnega). V teoretičnem delu so trije sklopi – naravoslovni (pojasnjuje kaj je naravoslovje in na čem temelji), didaktičen (predstavljena sta pisno in ustno ocenjevanje znanja ter preverjanje in ocenjevanje naravoslovja) in geografski sklop (predstavljen je kraj Pesnica oziroma osnovna šola Pesnica ter njena podružnična šola Pernica, kjer je potekala empirična raziskava). V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave, ki je bila narejena s pomočjo odprtega intervjuja med razrednimi učiteljicami in katere namen je bil ugotoviti kakšen odnos imajo do formativnega spremljanja in na kakšen način ga izvajajo.
Ključne besede: naravoslovje, razredna stopnja, preverjanje in ocenjevanje, formativno spremljanje.
Objavljeno: 06.02.2020; Ogledov: 415; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici