1. Vpliv črevesne stome na kakovost življenjaVesna Kožuh, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Beseda stoma v latinskem jeziku pomeni usta ali odprtino. Črevesne izločevalne stome se delijo na stome tankega črevesa ali ileostome, pri katerih izločena vsebina še ni formirana in je tekoča, ter stome debelega črevesa, imenovane kolostome, pri katerih je izloček že bolj formiran. Glede na trajanje so lahko stome trajne ali začasne. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako črevesna stoma vpliva na kakovost življenja stomistov.
Metodologija raziskovanja: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Podatke za analizo smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni obliki. Uporabili smo neslučajnostno namensko vzorčenje. V raziskavi so sodelovale samo osebe s stomo tankega ali debelega črevesa (n = 45). Podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivne statistične metode dela.
Rezultati: Rezultati analize so nam pokazali, da ima črevesna stoma velik vpliv na kakovost življenja stomista, na področju medsebojnih odnosov se to najbolj kaže pri spolnih odnosih in intimnosti. Na psihičnem področju je največ anketirancev imelo težave s sprejemanjem stome ter z občutki depresije, na fizičnem področju pa ima največ anketirancev težave s kožo v okolici stome.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imajo stomisti težavo s sprejemanjem spremenjene samopodobe, o čemer poročajo tudi drugi avtorji raziskav. Ugotovili smo tudi, da primanjkuje raziskav glede kakovosti življenja stomistov na slovenskem področju. Smiselna bi bila tudi vključitev več stomistov v društva za pomoč osebam s stomo.
Ključne besede: prebavila, stomist, enterostomalna terapija
Objavljeno v DKUM: 24.12.2020; Ogledov: 1420; Prenosov: 175
 Celotno besedilo (321,79 KB) |
2. Samopodoba pacienta s črevesno stomoValerija Škrobar, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavam pacienta s črevesno stomo, pri čemer je poudarek na njegovi samopodobi. Ko pri pacientu odkrijejo določen vzrok bolezni ali poškodbe, katere končni rezultat je črevesna stoma, se njegovo življenje korenito spremeni. Črevesno stomo lahko na splošno opredelimo kot kirurško izpeljavo zdravega dela tankega ali debelega črevesa na površino trebušne stene oziroma kože. Po operativnem posegu se pacientovo telo spremeni in ker torej gre za nenaraven način izločanja blata, to novo nastalo stanje, obsežno vpliva tudi na pacientovo samopodobo. Da stomist sprejme svojo spremenjeno telo in da izoblikuje pozitivno samopodobo in telesno samopodobo, je zelo pomembno delo medicinske sestre. Stomisti se namreč soočajo s številnimi strahovi, stiskami, skrbi ter stereotipi, ki jih prinaša črevesna stoma. Medicinska sestra mora biti stomistu vedno na voljo, mu dajati podporo, spodbudo in izvajati zdravstveno vzgojno delo s posredovanjem informacij glede črevesne stome, nege, morebitnih zapletov, prehrane in telesnih aktivnosti. Prav tako mu mora svetovati kako najlažje sprejeti spremenjeno telo in samopodobo.
Življenje stomista je lahko kolikor se le da enako kvalitetno kot prej. Spoznati in prilagoditi se mora na vsa dejstva o črevesni stomi in jih tudi sprejeti. Kajti s sprejetjem le teh spozna, da se z njo lahko živi tudi enako kvalitetno, vendar je zato potreben določen čas.
Ključne besede: Črevesna stoma, samopodoba, medicinska sestra, stomist, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno v DKUM: 20.07.2017; Ogledov: 2191; Prenosov: 490
Celotno besedilo (2,79 MB) |
3. Delo medicinske sestre - enterostomalne terapevtke na stomistovem domuAlenka Petek, 2010, diplomsko delo Opis: V Sloveniji je obolelost za rakom na debelem črevesju v porastu. Zdravljenje te bolezni je operativno. Kot posledica določenega števila posegov je lahko pri bolniku narejena umetna izpeljava črevesa na trebušno steno, ki jo imenujemo stoma. Kljub napredovanju stroke in uporabi vedno boljših pripomočkov za oskrbo stome, spremljajo stomiste po prihodu domov mnoge težave. Namen diplomskega dela je bil predstaviti delo medicinske sestre - enterostomalne terapevtke v stomistovem domačem okolju, črevesne stome in njihove zaplete ter z raziskavo ugotoviti sposobnost samooskrbe stomistov, njihove potrebe po prisotnosti medicinske sestre - enterostomalne terapevtke, ko so že samostojni, in na katerem področju je še potreba po nadgraditvi dela medicinske sestre - enterostomalne terapevtke.
Metodologija raziskovanja. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, kot instrument pa anketni vprašalnik. V raziskavi, ki je potekala v januarju in februarju 2010, je sodelovalo 156 stomistov iz celotne države.
Rezultati. Rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, so pokazali, da je delo medicinske sestre - enterostomalne terapevtke v stomistovem domačem okolju zadovoljivo in da je pripomoglo h kakovostni samooskrbi stomista.
Ugotovili smo tudi, da samostojni in rehabilitirani stomisti čutijo potrebo po občasni prisotnosti medicinske sestre - enterostomalne terapevtke. V 67 odstotkih anketiranci ocenjujejo, da je njihovo življenje s stomo kakovostno, kar smo ocenili za dobro.
Sklep. Strokovno in kakovostno opravljeno delo medicinske sestre - enterostomalne terapevtke vpliva na ugoden potek rehabilitacije stomista, njegovo sposobnost samooskrbe in posledično tudi na kakovost stomistovega življenja.
Ključne besede: Ključne besede: medicinska sestra enterostomalna terapevtka, samooskrba, stoma, stomist.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2011; Ogledov: 3356; Prenosov: 768
Celotno besedilo (1,03 MB) |
