1. Brezizgubno stiskanje rastrskih slik z uporabo genetskega algoritma : magistrsko deloTomaž Klobučar, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena uporaba genetskega algoritma za brezizgubno stiskanje rastrskih slik. Poudarek je na kombiniranju genetskega algoritma z različnimi tehnikami stiskanja podatkov, vključno z aritmetičnim kodiranjem, metodo RLE (angl. Run Length Encoding) in Huffmanovim kodiranjem. Podrobno je opisano teoretično ozadje genetskega algoritma in njegovih osnovnih postopkov, kot so selekcija, križanje in mutacija. Prav tako je predstavljena implementacija genetskega algoritma, kodirnika in dekodirnika. Opravljene so bile analize vhodnih parametrov kodeka, stiskanja splošnih in risanih slik, vpliva napovedi genetskega algoritma na stopnjo stiskanja, vpliva pretvorbe barvnega prostora na stopnjo stiskanja ter analiza časovne zahtevnosti. Rezultati so pokazali, da predlagan kodek doseže stopnjo stiskanja primerljivo z izbranimi formati, njegova učinkovitost stiskanja pa se izboljša z uporabo pretvorbe barvnega prostora. Ključne besede: brezizgubno stiskanje slik, risane slike, genetski algoritem, Huffmanovo kodiranje, aritmetično kodiranje, RLE Objavljeno v DKUM: 06.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (7,00 MB) |
2. Primerjava učinkovitosti algoritmov za stiskanje slik: heif, jpeg2000, png in webp : diplomsko deloSiniša Vučetić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo analizira učinkovitost štirih formatov za stiskanje slik: PNG, WebP, JPEG2000 in HEIF. Glavni cilj dela je primerjava teh formatov na enakih slikah, da se oceni njihova kakovost po stiskanju, faktor stiskanja ter hitrost stiskanja in razširjanja. Po podrobnem opisu posameznih formatov, delo ponuja analizo in primerjavo rezultatov, pri čemer se HEIF izkaže za najučinkovitejšega v stiskanju, kljub počasnejšem času obdelave. WebP nudi najboljše ravnotežje med učinkovitostjo stiskanja in hitrostjo obdelave, medtem ko se JPEG2000 izkaže za dober kompromis med kakovostjo in faktorjem stiskanja, vendar je počasnejši pri stiskanju in razširjanju. Ključne besede: PNG, WebP, JPEG2000, HEIF, stiskanje slik Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,54 MB) |
3. Izboljšana metoda stiskanja risanih slik : magistrsko deloAljaž Jeromel, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu opišemo izboljšave algoritma stiskanja risanih slik, ki smo ga predstavili v diplomski nalogi. Z uporabo osemsmerne povezanosti pikslov, združevanjem verižnih kod in optimizacijo zapisa RLE izboljšamo učinkovitost stiskanja, medtem ko z uporabo gručenja in uteženega združevanja območij uravnavamo kakovost rekonstrukcije slike. Pokažemo, da izboljšan algoritem risane slike stisne učinkoviteje, kot algoritem brez izboljšav, prav tako pa bolje ohrani podrobnosti v slikah. Učinkovitost izboljšanega algoritma primerjamo tudi s sorodnimi metodami stiskanja risanih slik, algoritmom PNG in standardom JPEG. Ugotovili smo, da učinkovitost predstavljenega algoritma na risanih slikah večkratno presega učinkovitosti vseh primerjanih metod. Ključne besede: Stiskanje slik, verižne kode, gručenje, transformacije nizov. Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1460; Prenosov: 138
Celotno besedilo (2,54 MB) |
4. Izgubno stiskanje slik z variacijskim avtokodirnikomŽiga Leber, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu preučujemo izgubno stiskanje slik z uporabo variacijskega avtokodirnika. Implementirali smo njegovo povratno različico, imenovano konvolucijski DRAW, ki v vlogi kodirnika in dekodirnika uporablja nevronsko mrežo LSTM. Za implementacijo smo uporabili jezik Python in knjižnico PyTorch. Delovanje algoritma smo testirali na podatkovni zbirki CIFAR-10 ter rezultate primerjali z metodo JPEG. Ugotovili smo, da so rezultati primerljivi v smislu kakovosti rekonstrukcije. Ključne besede: stiskanje slik, nevronske mreže, variacijski avtokodirnik, konvolucijski DRAW Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1138; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,38 MB) |
5. Stiskanje risanih slikAljaž Jeromel, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu opišemo postopek in implementacijo novega algoritma za stiskanje risanih slik. Algoritem deluje tako, da sliko najprej razbije na povezana območja, za vsako območje izračuna verižno kodo obrobe, nato pa nize teh verižnih kod pretvori in stisne s transformacijami BWT, MTF in RLE. Na koncu nad tako stisnjenimi podatki poženemo aritmetično kodiranje. Algoritem zelo dobro deluje nad visoko kakovostnimi slikami manjše velikosti. V primerjavi s formatom PNG smo dobili tudi do 98 % boljše rezultate. Ključne besede: stiskanje slik, verižne kode, transformacije nizov, aritmetično kodiranje Objavljeno v DKUM: 18.08.2017; Ogledov: 1919; Prenosov: 304
Celotno besedilo (1,01 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. STISKANJE SLIK NA MINIRAČUNALNIKU RASPBERRY PI ZA POTREBE DALJINSKEGA NADZORATomaž Mirnik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo podali dokaj podroben opis nekaterih metod stiskanja podatkov in njihovo praktično uporabo na področju procesiranja slik. Obravnavali smo tako brezizgubne kot tudi izgubne metode stiskanja slik, razvili programe v programskem jeziku Python, jih zaganjali na miniračunalniku Raspberry Pi in za nameček preverili, kaj nam v tem oziru ponuja Matlab. Zato smo dodali opis potrebne strojne in programske opreme. Opisali smo tudi posebnosti pri nameščanju programske opreme in nekatere težave pri delovanju. Po našem mnenju programski jezik Matlab ni primeren za učinkovito skriptno zajemanje in stiskanje slik na Raspberryju Piju v realnem času. Ključne besede: stiskanje slik, Raspberry Pi, Python, Matlab Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1443; Prenosov: 117
Celotno besedilo (3,91 MB) |
7. STISKANJE SLIK S PODATKOVNO-ODVISNO TRIANGULACIJOJan Maleš, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavimo algoritem za stiskanje slik s podatkovno-odvisno triangulacijo. Ustvarili smo svojo različico algoritma redčenja s prilagajanjem, ki so jo v preteklih delih razvili Laurent Demaret, Nira Dyn in Armin Iske. V prvem delu smo analizirali implementacijske podrobnosti algoritma in argumentirali njihovo uporabo. V drugem delu smo prikazali rezultate učinkovitosti in hitrosti stiskanja podatkovno-odvisne triangulacije ter te primerjali z rezultati sodobnega algoritma JPEG. Pokazali smo, da se naša metoda v določenih situacijah obnese mnogo bolje, kadar je na sliki veliko gradientnih prehodov, v večini primerov pa sta algoritma primerljiva. Ključne besede: računalniška multimedija, stiskanje slik, triangulacija, redčenje s prilagajanjem, kodirna shema Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 1778; Prenosov: 166 (1 glas)
Celotno besedilo (6,35 MB) |
8. STISKANJE SLIK Z ALGORITMI PO VZORIH IZ NARAVEGregor Jurgec, 2016, magistrsko delo Opis: V delu predstavljamo postopek stiskanja slik s pomočjo optimizacijskih algoritmov iz dveh različnih družin, tj. evolucijskih algoritmov in algoritmov na osnovi inteligence rojev. V naši raziskavi smo za reševanje zadanega problema uporabili diferencialno evolucijo in optimizacijo s kukavičjim iskanjem. Osnovna algoritma smo izboljšali z adaptacijskimi in hibridizacijskimi metodami. Stiskanje slik smo izvedli s pomočjo množice primitivnih geometrijskih oblik trikotnika. Razvita algoritma smo testirali na realnih primerih stiskanja slik in kakovost rezultatov stiskanja primerjali med seboj. Ključne besede: evolucijski algoritmi, inteligenca rojev, diferencialna evolucija, kukavičje iskanje, stiskanje slik. Objavljeno v DKUM: 21.04.2016; Ogledov: 1979; Prenosov: 205
Celotno besedilo (2,01 MB) |
9. ALGORITEM STISKANJA DOMENSKIH ZAPOREDIJ SLIK S PROJEKCIJO V PROSTOR OSNOVNIH KOMPONENTSimon Gangl, 2014, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo algoritem stiskanja domenskih zaporedij slik. Pojem domenskega zaporedja slik pri tem predstavlja opis za vsebinsko povezana, urejena zaporedja slik, ki opisujejo bodisi časovni bodisi prostorski potek spremembe poljubne domene. Teoretični opis v praksi združuje dve, za naš algoritem, sorodni nalogi: stiskanje časovnih zaporedij slik, torej videov, ter stiskanje prostorskih zaporedij slik, na primer naborov medicinskih slik, zajetih s tehnologijo CT ali MRI.
V disertaciji opišemo strukturo in delovanje algoritma, ki omenjeni problem rešuje s projekcijo v prostor osnovnih komponent. Najprej predstavimo matematično ozadje, ki je osnova za, v statistiki pogosto uporabljeno, metodo analize osnovnih komponent. Prav ta je izhodišče za izračun projekcijskih prostorov, v katerih je možno predstaviti slike dane domene, pri čemer ni pomembno, za kakšno vrsto zaporedja slik gre.
Da bi razširili neodvisnost od domene, ki jo zagotavlja izhodiščna matematična metoda, na nivo algoritma stiskanja, je prvi pomemben korak izbira podzaporedja slik, ki so osnova za izračun projekcijskih prostorov. Za to nalogo uporabimo dvokriterijski algoritem, ki izbira slike - imenujemo jih bazne slike - glede na medsebojno odstopanje in oddaljenost v vhodnem zaporedju. Iz izbranega zaporedja baznih slik določimo zaporedje projekcijskih prostorov glede na v disertaciji uveden koncept, po katerem sledeče si projekcijske prostore določamo na osnovi množic baznih slik, ki imajo vsaj en skupni element. Kot analogijo konceptu drsečega okna tak pristop opišemo kot ''drseč lasten prostor''.
Vzporedno uvedemo način izračuna projekcijskih prostorov, ki omogoča kasnejšo rekonstrukcijo vhodnih podatkov z bistveno manjšim računskim bremenom. To dosežemo z vključitvijo vmesnih računskih rezultatov v stisnjeno predstavitev podatkov, pri čemer je vpliv na stopnjo stiskanja zanemarljiv.
V eksperimentalni analizi podamo primerjavo med razvitim algoritmom, do sedaj najpogosteje uporabljeno metodo s projekcijo v prostor osnovnih komponent, in standardom H.264. Tako dokažemo, da algoritem po vizualni kakovosti ne presega le prejšnje metode, ampak se v njej, kakor tudi v stopnji stiskanja, lahko primerja celo s H.264. Rezultate eksperimentov nadalje potrdimo v teoretični analizi, kjer formalno dokažemo prednosti razvitega algoritma in ocenimo tudi vpliv kontrolnih parametrov metode na učinkovitost stiskanja. Ključne besede: algoritmi, izgubno stiskanje, stiskanje zaporedij slik, stiskanje videoposnetkov, slike DICOM, PCA, analiza osnovnih komponent, lasten prostor, projekcija v
lasten prostor, lasten vektor Objavljeno v DKUM: 23.05.2014; Ogledov: 2538; Prenosov: 224
Celotno besedilo (15,39 MB) |
10. |