1. |
2. |
3. |
4. STISKANJE PODATKOV LIDARMarko Kocmut, 2009, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge sta razvoj in implementacija algoritma stiskanja podatkov LIDAR (angl. Light Detection and Ranging), ki so shranjeni v datotekah LAS. V diplomskem delu podrobneje opišemo strukturo datoteke LAS. V drugem delu kratko predstavimo namen stiskanja podatkov in v grobem opišemo različne vrste algoritmov. Podrobneje opišemo idejo aritmetičnega kodiranja ter Huffmanovega kodiranja. V implementiranem algoritmu uporabimo aritmetično kodiranje, zato predstavimo konkreten način implementacije le-tega. V zadnjem delu predstavimo razviti algoritem in ga primerjamo z nekaterimi brezplačnimi in plačljivimi univerzalnimi algoritmi za stiskanje podatkov.
Ključne besede: LIDAR, stiskanje podatkov, algoritmi stiskanja, aritmetično kodiranje, Huffmanovo kodiranje
Objavljeno: 25.09.2009; Ogledov: 2425; Prenosov: 333
 Celotno besedilo (1,78 MB) |
5. Postopek brezizgubnega stiskanja razčlenjenih vokselskih podatkovDenis Špelič, 2011, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava področje stiskanja vokselskih podatkov. V uvodu naloge opredelimo problem stiskanja vokselskih podatkov, opišemo cilje naloge in podamo hipoteze, ki jih želimo preveriti. Uvodu sledi opis in definicija vokselskih podatkov, opis naprav, s katerimi podatke pridobivamo ter opis Hounsfieldove lestvice, s katero si lahko pomagamo pri razčlenitvi vokselskih podatkov. V nadaljevanju opišemo področje vokselske grafike Nalogo nadaljujemo s pregledom metod, ki se ukvarjajo s stiskanjem vokselskih podatkov. Opišemo dve metodi, ki sta bili objavljeni v zadnjem času, in podamo nekoliko podrobnejši opis metode QT-B. V jedru doktorske disertacije opišemo podporne tehnike, ki smo jih uporabili pri razvoju naše metode LoCoVox. Podrobneje opišemo standard JPEG-LS in standard JBIG. Sledi podrobnejši opis razvite metode LoCoVox ter njene spletne implementacije VoxelServer, VoxelClient in VoxelDecompressor. V predzadnjem poglavju lastnosti metode LoCoVox analiziramo z eksperimenti. Z metodo smo stisnili nabore vokselskih podatkov in rezultate primerjali s splošnonamenskima programoma ZIP in RAR ter z domenskospecifično metodo QT-B. Metoda je občutno boljša od metode QT-B in ZIP ter primerljiva z metodo RAR, v kolikor želimo prenesti celoten nabor podatkov. Če je dovolj, da prenesemo samo del podatkov (na primer, tkivo, tekočine, kosti), je metoda LoCoVox občutno uspešnejša.
Ključne besede: algoritmi, stiskanje podatkov, brezizgubno stiskanje, vokselski podatki, segmentacija
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 1783; Prenosov: 166
Celotno besedilo (9,33 MB) |
6. ČASOVNO UČINKOVITO STISKANJE PODATKOV NA GPURobert Jerovšek, 2011, diplomsko delo Opis: Zaradi fizikalnih omejitev se je razvoj centralnih procesnih enot preusmeril iz večanja frekvence delovanja v večanje števila njihovih jeder. Tako je časovna učinkovitost algoritmov vse bolj odvisna od zmožnosti njihovega paralelnega izvajanja. V diplomskem delu predstavimo prilagoditev splošnonamenskega algoritma stiskanja podatkov za paralelno izvajanje. V ta namen najprej razdelimo vhodni niz podatkov v bloke in vsakega izmed njih neodvisno stisnemo. Izvajanje nato prenesemo na grafično procesno enoto s pomočjo programskega jezika OpenCL. Nadaljnje pohitritve dosežemo z uporabo pomnilnika konstant in pomnilnika tekstur. Z rezultati pokažemo, da lahko izvajalni čas v primerjavi s časom potrebnim za stiskanje na centralni procesni enoti tako tudi razpolovimo.
Ključne besede: GPGPU, brezizgubno stiskanje podatkov, LZJB, OpenCL, paralelno programiranje
Objavljeno: 12.07.2011; Ogledov: 1664; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,94 MB) |
7. BREZIZGUBNO STISKANJE VOKSELSKIH MODELOV S ŠTIRIŠKIMI IN OSMIŠKIMI DREVESIMatej Skrbiš, 2011, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo raziskali zgradbo vokselskih modelov. To znanje smo nato uporabili za izdelavo aplikacije, ki uporablja štiriška in osmiška drevesa za stiskanje teh modelov. Preverili smo tudi vpliv Grayeve transformacije in spremembe barvnega prostora v YUV na nivo stiskanja. Obe transformaciji smo nato podrobno opisali, prav tako pa tudi postopka stiskanja s štiriškimi in osmiškimi drevesi. Ključni element diplomske naloge je bil preverjanje delovanja in učinkovitosti opisanih algoritmov.
Ključne besede: voksel, štiriško drevo, osmiško drevo, stiskanje podatkov, Grayeva koda, Huffmanovo kodiranje
Objavljeno: 22.09.2011; Ogledov: 1757; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,33 MB) |
8. KODIRANJE DIGITALNIH KRIVULJ Z VERIGAMA ROBOV IN OGLIŠČ MED PIKSLIJernej Mihelač, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene verižne kode (8-smerna Freemanova verižna koda, 4-smerna Freemanova verižna koda, robna verižna koda, ogliščna verižna koda) kot učinkovita tehnika za zapis in stiskanje binarnih objektov v rastrskih slikah. Implementirali smo tudi dve lastni tehniki (robna verižna koda in stisnjena ogliščna verižna koda), kateri sta vsebovali parameter n, s katerim napovemo, na vsake koliko n simbolov se naj izvede Huffmanov algoritem. Želeli smo ugotoviti vpliv parametra n pri obeh tehnikah.
Tako smo ugotovili, da pri stisnjeni ogliščni verižni kodi parameter n nima vpliva, saj nam je najboljše rezultate dal, ko se je Huffmanov algoritem izvedel le na koncu verižne kode. Pri robni verižni kodi, pa parameter n ima vpliv pri malih slikah, saj smo najboljše rezultate dobili, kadar je imel parameter n vrednost okoli 100.
Ključne besede: verižna koda, DCC, C_VCC, robna verižna koda, stisnjena ogliščna verižna koda, stiskanje podatkov, digitalna krivulja
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 1295; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,59 MB) |
9. STISKANJE RASTRSKIH KRIVULJ Z ALGORITMOM VERIŽENJA EKSONOVDavid Podbregar, 2013, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu preučimo področje stiskanja rastrskih krivulj z verižnimi kodami. Pri algoritmih, ki ne kodirajo ločeno vsakega premika (piksla, simbola) vzdolž krivulje, ampak uvajajo samostojne kode tudi za pogostejša zaporedja dveh ali več premikov, se srečamo s problemom, ko je možno daljše zaporedje razdeliti na krajša podzaporedja na veliko različnih načinov. Za optimizacijo rešitve tega problema si sposodimo algoritem veriženja eksonov, ki v bioinformatiki služi za prepoznavanje (in primerjavo) neznanih genov. S pomočjo statističnih modelov ga prilagodimo za problem stiskanja rastrskih krivulj. V delu preučimo različne statistične modele in njihovo uspešnost pri stiskanju. S pomočjo programske implementacije predstavimo prednosti in slabosti razvitega pristopa. Na koncu nakažemo izhodišča za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: verižna koda, rastrska krivulja, stiskanje podatkov, veriženje eksonov, Huffmanovo kodiranje
Objavljeno: 20.06.2013; Ogledov: 1462; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,80 MB) |
10. |
