Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo predstavlja rezultate sinteze in proučevanja vplivov iniciatorja, zamreženja in drugih dejavnikov na dvodomenski porozni polimer. Ena domena je hidrogel, ki vsebuje akrilno kislino zamreženo z N,N'-metilenbis(akrilamid)-om, medtem ko druga domena, v kateri se ta hidrogel nahaja, vsebuje stiren zamrežen z divinilbenzenom. Tako se hidrogelu omeji prostor za nabrekanje in s tem poveča uporabnost. Polimer smo sintetizirali z verižno radikalsko polimerizacijo emulzije z visokim deležem notranje faze. Pomembno je bilo zagotoviti stabilnost emulzije, da ni prišlo do ločevanja faz. Monoliti so bili bele barve, togi, krhki in porozni, s sposobnostjo absorbiranja velike količine vode, kar je glavna lastnost hidrogelov. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na absorpcijo vode, je bil delež zamreženja z divinilbenzenom. Uspešnejša kot je bila polimerizacija, višja je bila absorpcija vode. Karakterizacijo smo izvedli z vrstičnim elektronskim mikroskopom, gravimetrijo in testiranjem absorpcije vode. Material lahko okarakteriziramo kot mikrogel v polimerni matriki, vendar bi to bilo potrebno potrditi s presevnim elektronskim mikroskopom zaradi omejitev vrstičnega elektronskega mikroskopa.
Ključne besede: poliHIPE, hidrogel, dvodomenski porozni polimer, stiren, divinil benzen, akrilna kislina, N, N′-metilenbis(akrilamid), verižna radikalska polimerizacija, absorpcija vode
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 10
Celotno besedilo (8,72 MB)

Opis: Porozni polimerni materiali imajo širok spekter aplikacije. V kakšne namene se bo nek material uporabljal, je odvisno od mnogo dejavnikov, med drugim tudi velikost por materiala. V diplomski nalogi smo proučevali kako se premer primarnih ter sekundarnih por poli(stiren-ko-divinilbenzenskega) monolita, spreminja s hitrostjo mešanja emulzije z elektronskim mešalom in homogenizatorjem oz. z amplitudo ultrasonifikacije, ob konstantni sestavi organske ter vodne faze. PoliHIPE monolite smo pripravili s termično polimerizacijo emulzij z visokim deležem notranje faze (HIP emulzij) tipa voda v olje, katere organska faza je vsebovala monomer stiren, zamreževalodivinil benzen ter surfaktant SPAN80, vodna faza pa kalcijev klorid heksahidrat ter iniciator amonijev persulfat. Emulzijo smo zmeraj pripravili z uporabo elektronskega mešala s hitrostjo mešanja 300 obr/min, nato pa smo emulzijo mešali ali z elektronskim mešalom (med 300 in 500 obr/min), homogenizatorjem (med 3000 in 20000 obr/min) oz. z ultrasonifikacijo. Polimerizacija je potekala 24 ur pri 70 °C. Kot rezultat smo dobili monolite, katere smo okarakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom. S pomočjo SEM posnetkov smo spremljali morfologijo sintetiziranih materialov. Glavni cilj diplomske naloge je bil sintetizirati poliHIPE material s porami velikosti ≈1 μm. Najmanjša povprečna velikost primarnih por je bila ≈ 2,5 μm, ki je bila dosežena pri vzorcu katerega smo pripravili z mešanjem emulzije s homogenizatorjem s hitrostjo 15000 obr/min. Predvidevali smo, da bomo dobili najmanjše pore z uporabo ultrasonifikatorja. Najmanjše primarne pore po ultrasonifikaciji so bile velikosti 13 μm pri amplitudi 80 % in času ultrasonifikacije 4 min. Iz rezultatov je razvidno, da so se velikosti primarnih por manjšale s povišanjem števila obratov mešalnika, prav tako pa so se primarne pore manjšale s povišanjem amplitude ultrasonifikacije pri istem času ultrasonificiranja.
Ključne besede: mikroemulzija, makroporozni materiali, poliHIPE, HIP emulzija, radikalska verižna polimerizacija, stiren, divinilbenzen
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 1273; Prenosov: 154
Celotno besedilo (3,19 MB)

Opis: Kompatibilizacija je učinkovita metoda modificiranja nemešljivih polimernih mešanic. Z dodatkom majhnih količin izbranega blokkopolimera lahko dobimo polimerne zlitine s stabilno morfologijo in dobro medfazno adhezijo, kar omogoča bistveno izboljšavo nekaterih fizikalnih lastnosti. V prispevku predstavljamo rezultate raziskav kompatibilizacije mešanice polipropilena (PP) s polistirenom (PS). Kot kompatibilizatorja smo uporabili stirenska blokkopolimera in proučevali njun vpliv na morfologijo in mehanske lastnosti PP/PS mešanic.
Ključne besede: polimeri, mešanice, tehnologija, plastične mase, umetne snovi, kompatibilnost, polipropilen, polistiren, stiren
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1861; Prenosov: 34
Povezava na celotno besedilo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv raznih parametrov na poroznost, velikost in velikostno porazdelitev poli(stiren-divinilbenzen) zrn. Uporabili smo monomere stiren, divinilbenzen in 2-etilheksilakrilat. Za primerjavo smo pripravili še zrna iz monomerov etilenglikol dimetakrilata in glicidil metakrilata. Divinilbenzen in etilenglikol dimetakrilat sta služila kot zamreževalo, 2-etilheksilakrilat pa kot monomerni plastifikator. Z namenom študije polimernih zrn smo spreminjali porogeno topilo in njegovo količino, količino zamreževala, hitrost mešanja in obliko reaktorja. Pripravljena zrna smo okarakterizirali z optičnim mikroskopom pri 40-kratni povečavi in z adsorbcijsko/desorpcijsko porozometrijo z BET metodo izmerili specifično površino nastalih polimernih zrn. Kot porogen smo uporabili dobra in slaba topila ter linearni polimer. Dobra topila so bila toluen, tetrahidrofuran in klorobenzen, slaba topila n-heptan in izopropanol ter kot polimerni porogen polistiren raztopljen v toluenu ali klorobenzenu. Največjo specifično površino smo zasledili pri uporabi n-heptana. Do iste ugotovitve smo prišli pri uporabi n-heptana pri zrnih iz monomerov etilenglikol dimetakrilata in glicidil metakrilata. Ta zrna v primerjavi s poli(stiren-divinilbenzen) zrni niso bila pravilne okrogle oblike. S povečevanjem volumskega deleža porogena se je povečevala tudi poroznost, vendar se je pri vzorcih z več kot 50 % deležem začela zmanjševati, kar je posledica sesedanja por. Da bi preprečili sesedanje por, smo dodali plastifikator 2-etilheksilakrilat za povečanje mehanske trdnosti. Pri vplivu povečevanja deleža zamreževala smo ugotovili povečanje specifične površine, vendar smo s tem izgubljali delež monomera. Prav tako smo proučevali vpliv hitrosti mešanja; ugotovili smo, da se velikost povprečnih premerov zrn s povečevanjem hitrosti mešala zmanjšuje. Opazili smo tudi nekaj odstopanj v območju zelo nizkih in zelo visokih vrtljajev mešala. Pri spremembi oblike reaktorja iz takšnega z zaobljenim dnom na okroglo reaktorsko bučko smo opazili povečanje premera zrn. Naredili smo tudi zrna s kombinacijo spreminjanja zgoraj naštetih parametrov z željo po čim večji poroznosti zrn.
Ključne besede: polimeri, suspenzijska polimerizacija, polimerni delci, poroznost, stiren, divinilbenzen, velikost zrn
Objavljeno v DKUM: 15.01.2014; Ogledov: 3248; Prenosov: 255
Celotno besedilo (7,83 MB)

Opis: Inšpektorat Republike Slovenije za delo med drugim izvaja inšpekcijski nadzor tudi na področju kemijske varnosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Nadzor zajema vse delodajalce ne glede na njihovo velikost oz. število zaposlenih ter ne glede na kraj izvajanja dejavnosti. Inšpektorat sooblikuje politiko nadzora na področju kemijske varnosti. Pred leti je bilo pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov zaznano, da v Republiki Sloveniji obstaja problematika pri zagotavljanju ustreznih varnostnih ukrepov pri delodajalcih, kjer so delavci na delovnih mestih izpostavljeni stirenu. Namen magistrskega dela je prikazati kompleksnost področja varnosti in zdravja pri delu v zvezi z izpostavljenostjo delavcev stirenu. Cilj je, da bi naloga prispevala k dvigu ravni kemijske varnosti in služila kot učno gradivo pri usposabljanju delodajalcev in delavcev, ki so pri različnih tehnoloških postopkih na delovnih mestih izpostavljeni stirenu. Hkrati lahko naloga predstavlja primer dobre prakse tudi za ostale nevarne kemične snovi, ki se pojavljajo v delovnih okoljih in niso ustrezno obravnavane. Za zagotovitev ustreznih varnostnih ukrepov na delovnih mestih je v prvi vrsti nujno potrebno dobro poznavanje lastnosti določene kemikalije. Zato so v nalogi podrobno opredeljene lastnosti stirena in njegov vpliv na zdravje in okolje. Uporaba stirena je zelo obsežna. Uporablja se kot zamreževalec pri izdelavi laminatov iz poliestrske in vinilestrske smole, kot topilo, kot elastomer in tudi kot termoplastični polimerizat. Zato so v nalogi prikazane lastnosti teh materialov, nekatere vrste in postopki predelave ter primeri uporabe. Poznavanje tega je nujno potrebno pri razvoju ustreznih tehnoloških postopkov in zagotavljanju varnih delovnih pogojev. Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti stirenu so se v preteklosti postopoma zniževale tako v državah EU kot tudi v Republiki Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da stiren v območju od 50 ppm do 200 ppm vpliva na centralni živčni sistem, nad 200 ppm pa pri delavcih, ki so mu izpostavljeni, prihaja do izrazitega poslabšanja reakcijskega časa in motenj telesnega ravnotežja. Nekatere študije poročajo o naraščanju pogostosti spontanih splavov pri delavkah, ki delajo v industriji plastike in o sumu, da stiren povzroča raka. Mednarodna agencija za raziskovanje raka razvršča stiren v skupino 2B, v katero spadajo snovi, kjer je rakotvorno delovanje mogoče, ni pa za to zbranih še dovolj dokazov. Zato se je mejna vrednost v Republiki Sloveniji v letu 2001 znižala s 100 ppm na kar petkrat nižjo vrednost in sicer na 20 ppm oz. 86 mg/m3. V Republiki Sloveniji ni bilo izdelane ocene o številu delavcev, ki so izpostavljeni stirenu, niti ni bilo znano, pri katerih delovnih postopkih in kakšnim koncentracijam so izpostavljeni. Zato je bila v letih 2007 in 2008 izvedena akcija nadzora v dejavnostih, v katerih so delavci lahko izpostavljeni stirenu. Namen akcije je bil ugotoviti, v katerih dejavnostih so delavci izpostavljeni stirenu in kakšna je raven zagotavljanja oz. izvajanja varnostnih ukrepov. V akciji se je preverjalo, ali delodajalci izpostavljenost stirenu obravnavajo kot posebno nevarnost oz. škodljivost, ali so na podlagi opravljene ocene tveganja določili potrebne varnostne ukrepe, ali so v oceni tveganja opredelili delovna mesta, kjer se bo izvajal biološki monitoring na stiren, v kakšni periodiki in po kakšnem postopku se bo le-ta izvajal in ali se je biološki monitoring že kdaj izvajal. Preverjalo se je, ali so delavci seznanjeni z nevarnimi lastnostmi stirena, ali so koncentracije na posameznih delovnih mestih v predpisanih mejah ter kakšno osebno varovalno opremo uporabljajo delavci in kako pogosto jo uporabljajo. Izsledki raziskave so predstavljeni v tem magistrskem delu. Inšpekcijski nadzor je potekal na celotnem območju Republike Slovenije in sicer pri 73 delodajalcih, ki so v času opravljanja nadzora skupaj zaposlovali 22 457 delavcev, od tega je bilo stirenu izpostavljenih skupno 1461 delavcev v različnih dejavnostih. Ugotovljeno je bilo, da
Ključne besede: stiren, kompoziti, laminati, tehnologije izdelave laminatov, inšpekcijski nadzor, izpostavljenost delavcev stirenu, biološki monitoring
Objavljeno v DKUM: 29.03.2010; Ogledov: 6184; Prenosov: 557
Celotno besedilo (25,07 MB)