Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Analiza in razumevanje človeškega gibanja odpirata nova vrata na različnih področjih, kot so šport, robotika, virtualna resničnost, medicina in rehabilitacija. Detekcija specifičnih aktivnosti človeškega gibanja omogoča razvoj naprednih, personaliziranih naprav, orodij in pripomočkov za medicinske namene. Zbiranje in analiza gibalnih podatkov omogočata ustvarjanje objektivnejše ocene o dejanskem motoričnem stanju posameznika ali bolnika, kar lahko poveča učinkovitost treninga, okrevanja in rehabilitacije. Disertacija predlaga robusten, nosljiv merilni sistem za zajemanje in analizo človeškega gibanja v realnem času, namenjen bolnikom s Parkinsonovo boleznijo, ki doživljajo epizode zamrznitve koraka. Gibalni podatki so pridobljeni s pomočjo pospeškometrov, giroskopov in merilnikov mišične aktivnosti, vgrajenih v elastičen pas, nameščen pod kolenom na obeh nogah. Gibalni podatki so uporabljeni za učenje in testiranje algoritmov strojnega učenja. Z obširno primerjalno analizo desetih uveljavljenih klasifikacijskih algoritmov strojnega učenja za namene detekcije petih aktivnosti smo identificirali kombinacijo konvolucijskih in rekurentnih nevronskih mrež z dodanim mehanizmom pozornosti kot najbolj učinkovit klasifikacijski model, ki je nove instance klasificiral s točnostjo 98.9 %, natančnostjo 96.8 %, senzitivnostjo 97.8 %, specifičnostjo 99.1 % ter F1 oceno 97.3 %. Enostavnejša, čeprav zanemarljivo manj učinkovita kombinacija konvolucijskih in rekurentnih nevronskih mrež z dodatkom preteklih podatkovnih instanc, je implementirana na mikrokrmilniku in uporabljena za klasifikacijo novih instanc s frekvenco 40 Hz. Sistem je v realnem času detektiral zamrznjen korak pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo s točnostjo 95.1 % in povprečno zakasnitvijo 261 ms, pri čemer so bolniki prejemali stimulacijo po potrebi. Ritmični vibracijski stimulatorji so uspešno zmanjšali povprečno trajanje zamrznjenega koraka za 38 %.
Ključne besede: Analiza gibanja, Parkinsonova bolezen, zamrznitev koraka, strojno učenje, aktivna stimulacija.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (6,57 MB)

Opis: Uvod: Depresija predstavlja pomemben izziv za javno zdravje. Ta zmanjša kakovost življenja, povzroča invalidnost, sočasne bolezni in umrljivost. V nekaterih primerih ta kljub vsemu ostaja težko obvladljiva, zato so se razvile dodatne možnosti zdravljenja, kot so metode stimulacije možganov. Ti inovativni pristopi imajo sposobnost ciljnega vpliva na nevrotransmiterske poti in nevronsko aktivnost ter privedejo do izboljšanja njenih simptomov. Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja zdravljenja depresije z metodami stimulacije možganov. Uporabljena je bila opisna deskriptivna metoda znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Science Direct in Google Učenjak. Rezultati: Analizirali smo deset člankov, ki so ustrezali izbranim merilom, ki so se nanašali na raziskovalno vprašanje, tip raziskave in omejitve raziskave. Ugotovili smo, da so v vseh raziskavah potrdili pozitivne učinke različnih metod stimulacije možganov na izboljšanje simptomov depresije pri bolnikih. Na osnovi virov smo ugotovili, da se njena učinkovitost razlikuje glede na stopnjo razvitosti depresije in glede njene kombinacije zdravljenja. Razprava in zaključek: Analiza člankov je pokazala poudarek na duševnem zdravju v družbi, saj ta povzroča številne nevšečnosti. Ker je ta lahko težko obvladljiva, se razvijajo nove metode zdravljenja. Številne raziskave so pokazale pozitivne učinke metod stimulacije možganov.
Ključne besede: duševno zdravje, neinvazivna terapija, kakovost življenja in možganska stimulacija.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 68
Celotno besedilo (967,50 KB)

Opis: V seminarju obravnavamo mehanizme razvoja sile v gladki mišični celici dihalnih poti ob holinergični stimulaciji. Pri tem obravnavamo od kalcija odvisen razvoj sile, ki upošteva podroben opis od kalcija in kalmodulina odvisne aktivacije encima kinaze lahkih verig miozina in aktivnost fosfataze lahkih verig miozina. Obstoječi model nadgradimo z elementi, ki opisujejo viskoelastične lastnosti gladkih mišičnih celic arterij. Modelni rezultati napovejo zakasnitve v razvoju sile, kar je bolj v skladu z meritvami kot pri predhodnih modelih.
Ključne besede: viskoelastični model, izometrična kontrakcija, gladka mišična celica, holinergična stimulacija, prečni mostički, kalcij, kalmodulin, kinaza lahkih verig miozina
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 1787; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Fiziologija detruzorja je zelo zapletena, zaradi česar predstavlja preučevanje njegove fiziologije in odzivov na različne dražljaje velik izziv. Do danes je bilo v literaturi opisanih več in vitro metod preučevanja fiziologije sečnega mehurja, vsaka s svojimi omejitvami. Po drugi strani se uroginekologi v svoji klinični praksi srečujejo z naraščanjem incidence prekomerne aktivnosti sečnega mehurja (PASM). Vse to nakazuje potrebo po razvoju novih in učinkovitih metod preučevanja detruzorja, ki bi se potencialno lahko uporabile tudi pri preučevanju različnih terapevtskih možnosti zdravljenja PASM. Namen naše raziskave je bil razviti novo metodo za preučevanje fiziološke aktivnosti GMC detruzorja, ki bi zajemala akutno pripravo tkivnega preparata in uporabo konfokalne mikroskopije. Dodatno smo želeli to metodo uporabiti še za opredelitev učinka pulzirajočega elektromagnetnega polja (PEMP), ki je ena izmed možnih metod zdravljenja PASM, na GMC detruzorja, saj po naših podatkih le-ta v literaturi še ni bil opredeljen. Za pripravo tkivnega preparata smo uporabili izolirane delce detruzorja predhodno žrtvovane odrasle miši NMRI. S svetlobno in transmisijsko elektronsko mikroskopijo smo preučili morfologijo GMC znotraj tkiva. Nato smo s pomočjo konfokalne mikroskopije preučevali kalcijevo dinamiko posameznih GMC med stimulacijo z naraščajočimi koncentracijami karbamilholina (CCh). GMC smo identificirali na podlagi njihove morfologije in kalcijevih odzivov. Odzive GMC smo opredelili z naslednjimi spremenljivkami: zamik do odziva, rekrutacija in relativna aktivnosti celic ter kontrakcija tkiva. Za opredelitev vpliva PEMP na GMC detruzorja smo dva preparata detruzorja iste živali dvakrat zapored dražili s 25 µM CCh. En delec smo med obema stimulacijama izpostavili PEMP, drugi pa je služil kot kontrola. Nato smo opredelili naslednje spremenljivke odziva GMC pred in po stimulaciji s PEMP v primerjavi s kontrolno skupino: število aktivnih GMC, kontrakcija tkiva, čas do kontrakcije tkiva, maksimalni premik tkiva in površina kontrahiranega tkiva. S pomočjo stimulacije tkiva z naraščajočimi koncentracijami CCh smo opredelili tri različne fenotipe odzivov GMC: spontano aktivne GMC z in brez odziva na stimulacijo s CCh ter GMC brez spontane aktivnosti, ki so se odzvale na stimulacijo s CCh. Rekrutacija GMC v aktivno stanje je potekala znotraj ozkega koncentracijskega območja (1–25 µM), ki je povzročilo aktivacijo praktično vseh GMC. Maksimalna kalcijeva aktivnost GMC je bila pri koncentraciji 25 µM, kar je sovpadalo z vidno kontrakcijo tkiva. Dodatno smo pri višjih koncentracijah CCh opažali krajše zamike do pričetka odzivov celic. Ugotovili smo tudi, da bi PEMP lahko imelo neposreden učinek na GMC detruzorja, saj je bil po stimulaciji s PEMP v primerjavi s kontrolno skupino prisoten manjši maksimalni premik tkiva med drugo stimulacijo s CCh kot med prvo stimulacijo s CCh. Dodatno smo ugotavljali tudi statistično značilno manjše razmerje premika tkiva med obema stimulacijama s CCh v primerjavi s kontrolno skupino in večjo razliko v površini kontrahiranega dela tkiva med obema stimulacijama s CCh v primerjavi s kontrolno skupino. Zaključimo lahko, da se je naša nova in situ metoda preučevanja morfologije in fiziologije detruzorja izkazala za učinkovito in reproducibilno. Odzivi GMC na stimulacijo s CCh so bili znotraj fiziološkega območja in primerljivi z rezultati drugih raziskav s tega področja. Ker sama metoda omogoča zadostno prostorsko in časovno ločljivost za preučevanje odzivov več GMC hkrati, verjamemo, da bi lahko imela velik doprinos k preučevanju fiziologije detruzorja. Dodatno smo uspeli dokazati možen učinek PEMP na GMC detruzorja, kar predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje raziskave. Te bodo v prihodnosti skušale raziskati terapevtski učinek na večjem vzorcu in za večjo translacijsko relevantnost modela tudi na človeškem tkivu, pridobljenem pri operacijah sečnega mehurja.
Ključne besede: sečni mehur, detruzor, gladkomišična celica, konfokalna mikroskopija, miš, fiziologija, disekcija tkiva, prekomerna aktivnost sečnega mehurja, pulzirajoče elektromagnetno polje, magnetna stimulacija
Objavljeno v DKUM: 17.07.2020; Ogledov: 1261; Prenosov: 238
Celotno besedilo (4,45 MB)

Opis: Magistrsko delo opisuje razvoj sistema za mikrovalovno stimulacijo s frekvenčnim preletom na osnovi polprevodniške tehnologije. Cilj razvitega sistema je doseganje visoke storilnosti ob homogenem segrevanju bremen. Predstavljen sistem temelji na generiranju in dovajanju visokofrekvenčnega signala visoke moči v pečniški prostor, pri čemer regulacijski sistem s pomočjo preciznih visokofrekvenčnih detektorjev spremlja količino reflektirane in posredovane energije na posameznih frekvencah. Za doseganje visoke stopnje storilnosti in homogenosti segrevanja skrbi strojno pospešen algoritem, ki v stvarnem času, na podlagi pridobljenih informacij o razmerah v pečniškem prostoru, prilagaja izhodno moč in preoblikuje način frekvenčnega preleta za optimalno izrabo razpoložljivega časa v frekvencah z visoko stopnjo absorpcije generiranih oscilacij. Verifikacija delovanja je bila izvedena na realnih bremenih. Stimulacijski scenariji pa so bili zasnovani za merjenje storilnosti in homogenosti segrevanja.
Ključne besede: mikrovalovna stimulacija, polprevodniška tehnologija, homogenost segrevanja, frekvenčni prelet, visokofrekvenčni detektor
Objavljeno v DKUM: 28.08.2018; Ogledov: 1139; Prenosov: 157
Celotno besedilo (3,17 MB)