| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 70
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Forenzično jezikoslovje: algoritmizirano jezikovnostilno ugotavljanje profila tvorcev spletnih komentarjev
Marko Drobnjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Splet predstavlja spremembo v komunikaciji, stilu sporočanja in tvorjenju besedil. Zaradi formalizirane anonimnosti, ki jo omogoča spletni prostor, se čedalje težje odkriva avtorje diskurzov in besedil na spletu, saj hibridna oblika posredovanja informacij z novo metabesedilnostjo zahteva najaktualnejše pristope pri ugotavljanju avtorstva tovrstnih besedil. V magistrskem delu smo zato v teoretsko jezikoslovno izhodišče uvedli Foucaultovo (arheologijo) vednost(i) s področja jezika in diskurza ter v nadaljevanju upoštevali Unukov pogled na stil, ostalo splošno jezikoslovno teorijo pa smo dopolnili s ključnimi spoznanji s področja forenzičnega jezikoslovja in forenzične stilistike. V aplikativni razsežnosti magistrskega dela smo skozi statistične, korpusne in ostale forenzične analize vseskozi upoštevali načela objektivnosti, relevantnosti ter samokritike po Keržanu. Ustreznost teoretskega koncepta pri obravnavani problematiki magistrskega dela se je potrdila skozi raziskovalni del, saj smo prišli do rezultatov, ki kažejo na potencialno vrednost uporabljene metodologije pri ugotavljanju stilnih razlikovanj med besedilnimi vrstami, komentarji na spletnih straneh in na splošno med vsemi besedili. Predstavljene stilne vrednosti omogočajo tudi prepoznavanje avtorstva besedil(a) in ugotavljanje stilnega profila tvorcev spletnih komentarjev.
Ključne besede: analiza diskurza, forenzično jezikoslovje, besedilna stilistika, kvantitativna besedilna analiza, profiliranje avtorja
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 1305; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
OPISOVALNI NAČIN RAZVIJANJA TEME
Lucija Hrženjak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali opisovalni slogovni postopek, zanimala sta nas dva tipa opisovanja: statično opisovanje in dinamično opisovanje. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti lastnosti in značilnosti obeh tipov opisovalnega slogovnega postopka, kar smo dosegli s pomočjo več kriterijev. Pri opredelitvi opisovalnega slogovnega postopka smo si pomagali s teoretičnimi dognanji sodobnih slovenskih in tujih jezikoslovcev, dognanja smo predstavili v teoretičnem delu diplomskega dela. V analizo smo vključili 5 strokovnih besedil in 1 praktičnosporazumevalno besedilo; vsa izbrana besedila glede na slogovni postopek niso shematizirana, v njih ni le statično ali le dinamično opisovanje, saj se ta načina opisovanja ali prepletata ali se v enem pojavljajo fragmenti drugega. Poleg tega besedila predstavljajo sondažno raziskavo, saj je vzorec besedil zaradi obširne in poglobljene teme raziskovanja premajhen, zato posplošitev, ki bi celostno definirale opisovanje, nismo mogli narediti. Sporazumevanje je izmenjevanje sporočil in obsega sporočanje ter sprejemanje besedil, rezultat sporočanja je besedilo, ki mora biti smiselno, razumljivo in ima temo. Ta je opredeljena kot eden ali več stavkov oziroma misli, ki imajo skupni smisel. Razvijanje teme je razvijanje misli in nizanje razčlenjenih tematskih komponent, rezultat pa je zaporedje tematskih komponent, ki gradijo obseg vsebine besedila in enake logične odnose v temi. Glede na način razvijanja teme razlikujemo pet ubeseditvenih načinov oziroma slogovnih postopkov: obveščevalni, opisovalni, pripovedovalni, razlagalni in utemeljevalni ter glede na to obveščevalna, opisovalna, pripovedovalna, razlagalna in utemeljevalna besedila. V opisovalnem ali deskriptivnem načinu se tema razvija postopno z opisovanjem predmeta, osebe ali pojava, opisovanje pa je lahko statično ali dinamično. Pri statičnem opisovanju gre za podajanje tematskih pojavnosti, ki so najpogosteje podane kot enako hierarhizirane, značilnost dinamičnega opisa pa je procesualnost teme z določenim zaporedjem dejanj, postopkov ali opravil, ki ga ni mogoče spremeniti. V besedilih smo preučevali naslednje kriterije: sobesedilno spetost (kohezijo), zapovrstno nizanje besedilnih sestavin (enumerativnost), zamenljivost besedilnih sestavin (komutativnost), stilistiko besedila. Pri tem sta nas zanimali stilna zaznamovanost oz. nevtralnost besedišča in objektivnost oz. subjektivnost besedil. Ugotavljali smo tudi, katere besedne vrste prevladujejo v statičnem in katere v dinamičnem opisovanju, torej nas je zanimalo besedišče, ki v statičnem opisovanju učinkuje statično, v dinamičnem opisovanju pa dinamično. Na koncu nas je zanimalo, kateri tipi skladenjskih struktur prevladujejo v opisovalnih besedilih.
Ključne besede: besediloslovje, sporočanje, slogovni postopki, statično opisovanje, dinamično opisovanje, kohezija, enumerativnost besedila, komutativnost besedilnih enot, stilistika besedila, statično in dinamično besedišče
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 3748; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (6,51 MB)

4.
Stilizacija
Drago Unuk, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Konceptualen prispevek podaja teoretični prikaz stilizacije kot fenomena jezikoslovne stilistike. V verbalni komunikaciji stil označuje način pojavnosti, ki izhaja iz hotenega izbora uporabljenih in prirejenih jezikovnih ter nejezikovnih sredstev. Stil besedila nastaja na podlagi zbira izraznih sredstev in je nasledek procesov, ki se v besedilu povezujejo. Razlikujemo proces stilistične diferenciacije in stilotvorni proces. Bolj ko je jezik razvit, več možnosti izbire in uporabe jezikovnih sredstev ima v stiliziranju. S postopnim členjenjem stilov nastopa tudi členjenje stilnih sredstev; funkcija besedila določa izbor izraznih sredstev in delitev stilov. Glede na svojo stilno zaznamovanost ali emocionalno-ekspresivni odtenek se zaznamovana jezikovna sredstva uporabljajo v natančno določenem kontekstu, stilna vrednost se najbolj čuti v besedišču in skladenjskih sredstvih. Stilizacijo tvori celotna dejavnost sporočanja, ki vodi do uresničitve določenega stila; načinov stilizacije je več, običajno se prepletajo kot snopi stiliziranja. Stilna norma je obvladovanje rabe stilnih vrednosti sredstev.
Ključne besede: jezikoslovna stilistika, stil, stilem, stilizacija, sopomenskost, stilna norma, snopi stilizacije
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 827; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (770,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Dialektizmi v Prežihovi zbirki Samorastniki
Zinka Zorko, 1994, izvirni znanstveni članek

Opis: Ena najopaznejših značilnosti Prežihovih Samorastnikov so dialektizmi. Pisatelj je v svoje mojstrske in slikovite pripovedi vpletal posamezne narečne besede, izreke, ljudske modrosti in stalne besedne zveze, ki jih je poznal iz svojega kotuljskega govora. Z njimi je obogatil slovenski knjižni jezik in razširil meje našega vedenja in videnja z novim, živim ljudskim izročilom.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, koroška narečja, slovenska književnost, stilistika, dialektizmi, Samorastniki
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 887; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

6.
The persuasive role of appraisals in two British advertisements
Agata Križan, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper focuses on a comparison of two written advertisements for health products in terms of the attitudinal references and dialogistic positioning created by both texts, which contribute to their persuasive style. For this purpose, the appraisal framework developed by Martin (2000, 2005) and White (2000, 2005) is applied analytically to both texts to decode explicit and/or implicit attitudinal values, their amplification and sources. The analysis of primarily semantically oriented appraisals, and their co-patterning and transformations, tracks the way in which the language in both advertisements evaluates, adopts stances, construes social roles and relationships from a dialogic perspective. This perspective is based on the Bakhtin/Vološinov view of verbal and written communication, of how language operates rhetorically to influence the beliefs, attitudes and expectations of the addressed readership. As a resource of interpersonal meanings, appraisal values, especially implicit ones, are frequently triggered by or attached to experiential meanings which encode the experience of reality. Therefore, the analysis of the appraisals in this paper coincides with the analysis of transitivity to track the participants, processes and circumstances. Crossreferences within the field of logico-semantic relations between sentences and clauses are made to reveal potential tokens of appraisals.
Ključne besede: jezikoslovje, stilistika, oglasi, jezik oglasov, pisni oglasi, prehodnost, prepričljivost, logično-semantični odnosi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 566; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo

7.
JEZIKOVNOSTILISTIČNA ANALIZA PESMI SKUPINE MI2
Lana Meglič Kovačič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bodo izbrana besedila pesmi slovenske glasbene skupine Mi2 predstavljena skozi jezikovnoslogovno analizo; skušali bomo dokazati, da se slog pisanja besedil omenjene skupine skozi čas spreminja. Midvajevske pesmi so bile sprva zafrkantske, šaljive, mogoče celo banalne, skozi čas pa so posta(ja)le vse bolj resne in ostre, kritične, kritičnost se celo stopnjuje. Jezik v pesmih se spreminja ‒ na začetku več narečja, kasneje bolj izčiščen (knjižni) jezik. Trditev, da so naslovi midvajevskih pesmi dvoumni, bomo poskušali ovreči in dokazati, da niso dvoumni ali celo zavajajoči, ampak so pesmi večplastne in dopuščajo več interpretacij; šele večkratno branje nam razkrije večplastnost na prvi pogled lahkotnih in šaljivih pesmi. Dokazati bomo poskušali tudi, da površinska povezanost enot besedila potrjuje njegovo globino ‒ vezanje besedilnih enot znotraj besedila temelji na pomenskih medleksemskih razmerjih, saj so v funkciji sonanašalnice prisotne metafore, prispodobe, primere, s katerimi avtor pesmi izkorišča maksime sodelovalnega načela. To omogoča več različnih interpretacij besedila, vedno v odvisnosti od naslovnika in njegovih vedenj. Teoretični del bo podprt z viri literature in lastnimi ugotovitvami ter deskriptivno metodo, jezikovnostilistični analizi izbranih besedil bo sledila sinteza.
Ključne besede: jezikovna stilistika, besedilo, popularne slovenske pesmi, rokenrol
Objavljeno: 09.03.2015; Ogledov: 1149; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (662,16 KB)

8.
BESEDILNA ANALIZA IZBRANIH DOPISOV ODVETNIŠKE PISARNE
Nastja Repič, 2014, diplomsko delo

Opis: Jezik prava je posebno področje rabe jezika, ki s svojimi značilnostmi neposredno uveljavlja novo stanje stvari in odi med strokovne jezike. Ker gre za dokaj hermetičen jezik, je toliko bolj kompleksen kot jezik katere koli druge prakse in s tem toliko bolj zahtevna in odgovorna njegova raba. Preučili bomo jezik prava oz. natančneje eno od njegovih podzvrsti – jezik pravne prakse, ki se uporablja v odvetniški pisarni in ki ga tvorci uporabljajo pri pisanju oz. ubesedovanju svojih besedil ter pri sporazumevanju s strankami. To nas bo vodilo skozi naključno izbrane dopise, ki jih bomo s pomočjo izdelanih kriterijev razdelili na več struktur oz. ravnin, katere bomo natančneje analizirali z različnimi pristopi. V makrostrukturi dopisov bomo pregledali sestavne dele dopisov. Nato bomo preučili namere dopisov in tematsko zgradbo. Kriteriji besedilnosti bodo izhodišče analize. Skozi mikrostrukturo se nam bo prikazovala pravopisna, slovnična, slovarska raven. Pomagali si bomo s pristopom jezikovne pragmatike in s teorijo govornih dejanj. S stilistiko bomo preučili načela pisanja in z njimi povezana načela sporazumevanja. Raziskovanje tvorcev in njihovo pisanje pa se ne bo ustavilo pri pragmatiki, temveč bo analizo nadaljeval pristop jezikovne forenzike s pomočjo interdisciplinarnih ved psiho- in sociolingvistike.
Ključne besede: Sporazumevanje, jezik prava, besedilo, poslovna korespondenca, dopisi, makrostruktura, mikrostruktura, stilistika, jezikovna pragmatika, jezikovna forenzika.
Objavljeno: 28.02.2014; Ogledov: 1463; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici