1. Značilnosti stila vodenja v kontekstu prenosa podjetjaNejc Sovič, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava značilnosti različnih stilov vodenja v kontekstu prenosa podjetja in kako lahko različni stili pomagajo ali otežijo prenos podjetja iz ene generacije na drugo. Cilj naloge je izvedeti, kako lahko stili vodenja pripomorejo, da bo proces potekal čim bolj gladko, brez večjih zapletov, kakšne težave se lahko pojavijo med postopkom in kako pripraviti bodočo vodjo na sam prevzem podjetja, da bo podjetje še naprej rastlo in se razvijalo. V prvem delu naloge predstavljamo teoretični okvir vodenja, kjer smo opredelili ključne pojme, sloge vodenja in dejavnike, ki vplivajo na uspešen način vodenja. Poudarili smo primerjavo različnih stilov vodenja, kot so avtokratski, demokratični, transformacijski, transakcijski in birokratični in kako ti slogi vplivajo na prenos podjetja. Osrednji del naloge se navezuje na vodenje v kontekstu prenosa podjetja, kjer se osredotočamo predvsem na to, kako stil vodenja vpliva na proces prenosa, kako je potrebno naslednike pripraviti na prevzem podjetja in primerjavo, kako vodijo starejše in kako nove, mlade vodje. V tem delu obravnavamo tudi, do kakšnih sprememb pride v organizacijski kulturi po prenosu in analiziramo uspešne prenose. V empiričnem delu naloge smo izvedli sekundarno raziskavo, v kateri smo zbrali 32 naključno izbranih podjetij v Sloveniji, ki so prestali proces prenosa. Nato smo naredili analizo, koliko podjetij je po prenosu propadlo oziroma zašlo v finančne težave in koliko jih je obstalo in nemoteno poslovalo naprej. Ugotovili smo, kateri stil vodenja so v podjetjih v času prenosa uporabljali, da smo analizirali, kateri stil je bil najbolj učinkovit in kateri najmanj. Proučili smo njihov tržni delež in če se je le-ta po procesu prenosa povečal, zmanjšal ali ostal enak. V zaključnem delu smo predstavili ključna spoznanja in napisali ugotovitve same diplomske naloge, ki poudarjajo, da je proces uspešnega prenosa zelo povezan s stilom vodenja in pravočasno pripravo naslednika na sam proces. Ugotovili smo, kateri stil vodenja najbolje vpliva na proces prenosa in kateri najmanj, kako dolgo in kako morajo potekati priprave naslednika na sam proces in kako se vodenje razlikuje med starejšo in mlajšo generacijo vodij. Ovrednotili smo zastavljene hipoteze in ugotovili, kako sam stil vodenja vpliva na prenosa podjetja. Na koncu smo izpostavili odprt problem, ki bi ga bilo potrebno dodatno raziskati in proučiti. Ključne besede: vodenje, stili vodenja, prenos podjetja, naslednik, vpliv vodenja, prilagodljivost vodij, družinska podjetja, podjetje. Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1 Celotno besedilo (886,52 KB) |
2. Dizajnersko razmišljanje v procesu vodenjaPatricija Vengust, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na raziskovanje dizajnerskega razmišljanja in kako lahko tega uporabimo v procesu vodenja. Prav tako smo v diplomskem delu raziskovali, kako lahko dizajnersko razmišljanje implementiramo v različne stile vodenja in kako lahko tega uporabimo pri vodenju projektov. Ugotovili smo, da je dizajnersko razmišljanje pristop k vodenju, ki poudarja v človeka usmerjeno reševanje problemov in inovacije. Ugotovili smo, da dizajnersko razmišljanje, ki temelji na empatiji, eksperimentiranju in ponavljanju, spodbuja vodje, da poglobljeno razumejo potrebe in perspektive svojih ekip in uporabnikov. Z uporabo načel dizajnerskega razmišljanja lahko vodje spodbujajo kulturo ustvarjalnosti, prilagodljivosti in odpornosti. Ta pristop vključuje ponovno opredelitev problemov, ustvarjanje različnih idej in prototipiranje rešitev, kar na koncu privede do učinkovitejšega odločanja in strateškega načrtovanja. V bistvu dizajnersko razmišljanje opremlja vodje z orodji za premagovanje zapletenih izzivov, spodbujanje organizacijske rasti in navdihovanje sodelovalnih, v prihodnost usmerjenih okolij. Dizajnersko razmišljanje pa je v porastu, saj je njegova uporaba zelo primerna za čase v katerih se uvajajo hitre spremembe in se moramo soočati s tako imenovanimi ''hudobnimi'' problemi. Ključne besede: dizajnersko razmišljanje, vodenje, stili vodenja, vodenje projektov, doprinos dizajnerskega razmišljanja Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8 Celotno besedilo (892,60 KB) |
3. Stil vodenja in organizacijska energija na fursMartin Jurše, 2024, magistrsko delo Opis: Pri doseganju ciljev organizacije, tako v poslovnem kot v javnem sektorju, ima uspešnost zaposlenih pomembno vlogo pri doseganju teh ciljev. Od uspešnosti teh zaposlenih je odvisno uresničevanje načrtov, ki jih oblikujejo in izdajajo vodilni v organizaciji. Cilje, ki jih pričakujeta vodstvo in organizacija, je mogoče doseči, po drugi strani pa, če uspešnost zaposlenih ni dobra, pričakovanja in cilji vodstva in organizacije ne bodo doseženi. Uspešnost kot dejanja ali vedenje, ki so povezana s cilji, ki jih želi organizacija doseči. Če vedenje in dejanja zaposlenih ustrezajo organizacijskim ciljem, bo te cilje lažje doseči, če pa vedenje in dejanja zaposlenih ne ustrezajo organizacijskim ciljem, bo organizacijske cilje težko ali nemogoče doseči. Na uspešnost zaposlenega vplivajo številni dejavniki, in sicer: njegove sposobnosti, osebna motivacija, osebna podpora, prisotnost na delovnem mestu, ter odnos z organizacijo oziroma odnos s podjetjem.
Vodenje ima osrednjo vlogo pri upravljanju in je potrebno v vseh organizacijah, da bi preprečili kaos. To vlogo običajno prevzame posameznik, znan kot vodja, njegov pristop pa je odvisen od posebnih okoliščin v organizaciji. Različne razmere zahtevajo različne stile vodenja, vodje pa morajo upoštevati tudi organizacijsko energijo, ki je sila, ki podjetje žene k doseganju njegovih ciljev. Da bi organizacija bila uspešna, mora imeti visoko raven pozitivne energije. V Sloveniji to energijo merimo vsako leto od leta 2016, po začetnih meritvah leta 2006.
Na Finančnem uradu Maribor smo ocenili organizacijsko energijo in ugotovili, da v organizaciji prevladuje energija udobne inertnosti. Izračunan je bil indeks organizacijske energije, ki znaša 1,89 točke, kar je nižje od povprečja javnega sektorja ali nacionalne ravni. Ugotovljeno je bilo, da demokratičen stil vodenja ima statistično značilno pozitiven vpliv na prisotnost produktivne energije na FU Maribor, hkrati smo delno potrdili da birokratičen stil vodenja ima statistično značilen negativni vpliv na prisotnost udobnostne energije. Podani so bili ukrepi za dvig produktivne energije. Vodjem je bilo predlagano prilagajanje stila vodenja glede na energetska stanja posameznih sektorjev, sej so nekateri zaposleni zadovoljni s izbranim stilom vodenja njihovega vodje. Ključne besede: Vodenje, stili vodenja, modeli vodenja, organizacijska energija, javni sektor Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21 Celotno besedilo (4,83 MB) |
4. Izzivi vodenja generacije ZPia Lucia Vilič, 2024, diplomsko delo Opis: Trenutno se na delovnem trgu prepletajo štiri generacije, ki se med seboj razlikujejo, kar vodjam predstavlja številne izzive. Pomembno je, da vodje poznajo svoje zaposlene in prepoznajo razlike med njimi, saj lahko le tako učinkovito pristopijo k posamezni generaciji in posledično prispevajo k uspešnemu in učinkovitemu poslovanju svoje organizacije. V zadnjih nekaj letih je prav generacija Z tista, ki potrebuje večje prilagoditve na delovnem mestu, predvsem na področju motiviranja in komuniciranja. Ta nova generacija je odraščala v digitalnem svetu, zato pričakuje preprostost in je navajena, da je vse, kar potrebuje, dosegljivo le s pritiskom na gumb.
V prvem delu diplomske naloge smo raziskovali področje vodenja, v okviru katerega smo predstavili različne stile in teorije vodenja ter pomen motivacije in komunikacije pri vodenju. V nadaljevanju naloge smo se osredotočili na generacije in njihove značilnosti. Ugotavljali smo tudi, kakšen stil bi bil najprimernejši za vodenje generacije Z.
V empiričnem delu naloge smo naredili raziskavo, v kateri nas je zanimalo, kako vodje najučinkoviteje pristopijo k vodenju generacije Z. Izvedli smo intervjuje z vodstvenimi kadri, vprašanja pa so se nanašala na stile vodenja, ki jih vodje uporabljajo, kadar vodijo generacijo Z, motivacijo in komunikacijo.
Pridobljene rezultate smo analizirali in ugotovili, da se vodje zavedajo medgeneracijskih razlik na delovnem mestu, vendar pa se v praksi kažejo težave pri implementaciji takšnih stilov vodenja, ki bi generaciji Z najbolj ustrezali. Analiza je pokazala, da je v praksi pri delu z generacijo Z še zmeraj najbolj razširjen avtokratski pristop, sodobnejši stili vodenja, ki jih literatura navaja kot najučinkovitejše pri delu s pripadniki generacije Z, pa v praksi še niso široko sprejeti. S pomočjo analize smo kot najpomembnejše motivatorje za to generacijo opredelili denar in denarne nagrade ter hitro napredovanje na delovnem mestu. Vodje se pri načinu komuniciranja generaciji Z prilagajajo, kadar gre za posredno komunikacijo, saj pri tej uporabljajo socialna omrežja. Kadar morajo vodje tej generaciji podati navodila in opredeliti svoja pričakovanja pa uporabijo formalno komunikacijo. Ključne besede: vodenje, izzivi, generacije, generacija Z, stili vodenja, teorije vodenja Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24 Celotno besedilo (1,16 MB) |
5. Vodenje v različnih kulturah - primerjava slovenije, francije, kitajske in amerikeNuša Štelcar, 2024, diplomsko delo Opis: Uspeh podjetja je odvisen od samega vodje, njegovih stilov ter motivacije, ki jo prenaša na svoje zaposlene. Ker nobena organizacija ne more delovati brez dobrih zaposlenih, še posebej spodbujamo skupinsko delo, pri katerem so zaposleni produktivnejši in bolj motivirani, pomembno vlogo pa predstavljajo tudi odnosi med zaposlenimi ter odnosi med zaposlenimi in vodjo. Ključ uspeha prav tako predstavlja komunikacija, ki se oblikuje v podjetju, kar nato posledično vpliva tudi na komuniciranje in uspeh s tujimi organizacijami. Poslovanje s tujimi organizacijami pa zahteva veliko znanja na področju medkulturnega poslovanja oziroma vodenja ter komuniciranja, saj lahko le tako računamo na dober uspeh v poslovanju s to organizacijo. Zato je dobro, da se o kulturi, iz katere prihajajo ljudje, s katerimi nameravamo skleniti kak posel, dobro pozanimamo oziroma jo preučimo, da ne povzročimo nepotrebnih konfliktov pri poslovanju. Pozanimamo se torej o stilu vodenja, ki se ga poslužujejo v dani kulturi, poznati moramo načine motiviranja zaposlenih ter prakticiranje skupinskega dela v določeni kulturi, preučimo verbalno in neverbalno komuniciranje, formalno in neformalno ter razlike, ki se pojavljajo pri odnosu vodja–podrejeni in obratno. Na podlagi tega, bomo s pomočjo izbranih primerjalnih kriterijev prišli do želenih razlik, ki jih je treba pri poslovanju poznati. Diplomsko delo temelji na razlikah poslovanja s Slovenijo, Kitajsko, Francijo in Ameriko. Na podlagi izbranih kriterijev bomo lahko na koncu razbrali, na katerih področjih so si države podobne in v čem se razlikujejo oziroma katere razlike med njimi je smotrno poznati, če poslujemo z izbrano državo. Očitne razlike opazimo že pri stilu vodenja med Slovenijo in ostalimi državami, saj je vodenje v Sloveniji večinoma usmerjeno v timsko delo in medsebojno sodelovanje, kjer je vodja sicer avtoriteta, ampak vseeno deluje kot del ekipe, ki spodbuja odprto komunikacijo. Nasprotno je pri ostalih državah, zlasti Kitajski, ki sicer izrecno deluje v timih, vendar temelji na strogi hierarhiji. Podobno velja za Francijo in Ameriko, kjer je velik pomen na strogi avtoriteti in njenem vzdrževanju. Velika razlika se kaže tudi v motiviranju pri Kitajcih, kajti slednje najbolj motivirajo prehrambni izdelki, ki jih dobijo glede na položaj v podjetju. Takšen način motiviranja bi v Sloveniji, Franciji in Ameriki veljal za precej slabega. Med omenjenimi tremi državami pa se da opaziti kar precej podobnosti v motiviranju zaposlenih. Te se kažejo v denarnih nagradah, raznih ugodnostih, izobraževanjih, pohvalah ipd. Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, motivacija, komuniciranje, kultura, Slovenija, Kitajska, Francija, Amerika Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6 Celotno besedilo (1,12 MB) |
6. Stili vodenja in zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvenem zavodu in gospodarski družbiPetra Škrjanc, 2024, magistrsko delo Opis: V današnjem času je v zdravstvenih zavodih in gospodarskih družbah še vedno veliko nerešenih problemov, ki so povezani s človeškimi viri. Na kakovost dela vplivajo vse sposobnosti posameznika, ki implementira v svoje delo energijo, zanesljivost, pripadnost ter tudi nadarjenost, ustvarjalnost in domišljijo. Pomembna je motiviranost zaposlenih, da znajo svoje znanje deliti, timski duh in ciljna usmerjenost. Problemi se kažejo z nizko uspešnostjo zaposlenih, fluktuacijo ter njihovim nezadovoljstvom. Omenjeno in nastala situacija lahko vplivajo na organizacijsko kulturo, za katero je pomemben tudi stil vodenja.
V teoretičnem delu magistrske naloge z deskriptivno metodo opredeljujemo pojem stila vodenja, organizacijske kulture in zadovoljstva zaposlenih. Opredelimo oblike stilov vodenja, organizacijsko kulturo in prikažemo, kako stil vodenja in organizacijska kultura vplivata na zadovoljstvo in uspešnost zaposlenih.
V empiričnem delu z uporabo anonimnih vprašalnikov ugotavljamo:
• kateri stil vodenja uporabljajo v zdravstvenem zavodu in katerega v gospodarski družbi;
• opredelimo ključno vedenje in lastnosti vodenja ter učinkovitosti, ki vplivajo na zadovoljstvo posameznika;
• katero obliko organizacijske kulture uporabljajo v zdravstvenem zavodu in v gospodarski družbi in njun vpliv na zaposlene.
Analizo in rezultate predstavljamo v grafih in tabelah s pomočjo uporabe računalniškega programa Microsoft Excel in SPSS.
Rezultati kažejo, da izmed treh izpostavljenih stilov vodenja, demokratičnega, avtoritarnega in laissez-faire stila vodenja, demokratični stil vodenja povečuje zadovoljstvo zaposlenih. Zaposleni se ob tovrstnem stilu vodenja počutijo cenjeni in vključeni v proces odločanja, kar vodi do večje motivacije zaposlenih in uspešnosti pri delu. Z merjenjem organizacijske kulture so rezultati pokazali, da nima neposrednega statističnega vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Raziskava je pokazala, da so pomembnejši dejavniki odnosi med zaposlenimi, komunikacija in podpora vodij. Zadovoljstvo zaposlenih je v gospodarski družbi in zdravstvenem zavodu ključni dejavnik uspešnosti obeh organizacij. Zadovoljni zaposleni izkazujejo večjo motiviranost, zavzetost in uspešnost pri svojem delu. Pomembno je, da vodje in organizacije vlagajo v zaposlene in jih nadalje motivirajo in nagrajujejo. Ključne besede: stili vodenja, uspešnost zaposlenih, organizacijska kultura, zadovoljstvo pri delu Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 42; Prenosov: 42 Celotno besedilo (1,46 MB) |
7. Vodenje teniškega treninga v kategoriji rekreativcev do 12 letLori Škerl, 2024, diplomsko delo Opis: Vodje v podjetjih in športu ter politiki pogosto uporabljajo različne stile vodenja. Vodenje v športu je v primerjavi z drugimi poslovnimi in organizacijskimi okoliščinami povezano s specifičnimi izzivi. Vodenje trenerjev ima pri učinkovitosti treninga, zadovoljstvu in psihološkem razvoju športnikov ter povezanosti igralcev in trenerjev pomembno vlogo, saj so od tega odvisni tudi rezultati. Kadar govorimo o uspešnem treniranju, trener ustrezno usmerja svoje športnike, da ti ohranijo zdrave odnose s soigralci. Poleg tega se zna učinkoviti trener prilagoditi in sprejeti ustrezne stile treniranja v različnih situacijah, in sicer glede na cilj športnikov, poznavanje in zrelost igralcev ter tedenski režim treningov. Številni mladi preživijo veliko časa s svojimi trenerji, nekateri celo več kot s svojimi starši, zato je še posebej pomembno razumevanje vpliva trenerjev, ne le v zvezi z napredovanjem športnih veščin športnikov, temveč tudi z vplivom na njihovo izobraževanje in celostni razvoj.
Namen diplomske naloge je bil zato raziskati vplive stilov vodenja, predvsem avtokratskega in demokratičnega, na odnos med trenerjem in športnikom, na motivacijo športnikov in zadovoljstvo športnikov v izbrani teniški akademiji. Rezultati raziskave bodo koristili trenerjem pri izbiri ustreznih stilov vodenja, izboljšali njihovo interakcijo z varovanci med treningi ter okrepili njihovo uspešnost in celostni razvoj.
V anketnem vprašalniku, ki smo ga uporabili za našo diplomsko nalogo, so sodelovali rekreativni tenisači v starostni kategoriji do 12 let. Raziskali smo štiri glavna področja, ki vplivajo na vztrajnost, motivacijo in napredovanje v tenisu. Na podlagi njihove pomembnosti smo razvrstili in proučili različne dejavnike z vidika igralcev ter glede na dobljene rezultate ankete ugotovili neposreden pozitiven vpliv demokratičnega vodenja. V nasprotju s tem pa pri avtokratskem stilu vodenja teniških treningov s strani anketiranih tenisačev nismo zaznali pozitivnih odzivov. Pomembno je, da trenerji razumejo vpliv različnih stilov vodenja in pomen demokratičnega vodenja pri izboljšanju motiviranosti otrok, njihovega zadovoljstva s treningom in s samim seboj ter željo po vztrajanju v tem športu. Ključne besede: vodenje, treniranje, stili vodenja, odnos trener-športnik, motivacija, zadovoljstvo tenisačev. Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 91; Prenosov: 8 Celotno besedilo (994,14 KB) |
8. Stili vodenja, kultura in poslovni običaji - primerjava Slovenije in ZDAAnej Krajnc, 2024, diplomsko delo Opis: Poglobili smo se v različne sloge vodenja tako v Sloveniji kot tudi v ZDA. Spoznali smo nove informacije o različnih pristopih k vodenju, komunikaciji in motivaciji zaposlenih. Prav tako smo natančno preučili in primerjali kulturi obeh držav, vključno z njihovimi poslovnimi običaji.
Naše ugotovitve nakazujejo, da so ZDA in Slovenija v številnih pogledih podobni, vendar obstajajo tudi nekatere razlike. Na primer, opazili smo različne sloge vodenja, pri čemer je avtokratski stil vodenja bolj razširjen v Sloveniji, medtem ko so v ZDA bolj naklonjeni demokratičnemu pristopu. Razlike se kažejo tudi v načinu komunikacije, kjer je v ZDA poudarek na učinkoviti komunikaciji za dosego ciljev, medtem ko je v Sloveniji več poudarka na osebnem vidiku komunikacije.
Ameriška podjetja se bolj osredotočajo na prilagajanje motivacijskih sistemov posameznim potrebam zaposlenih in spodbujajo večjo individualizacijo, medtem ko so v Sloveniji motivacijski sistemi pogosteje usmerjeni na splošne standarde in pravila. Organizacijska kultura v ZDA je bolj odprta, inovativna in agilna v primerjavi s slovenskimi podjetji, ki so pogosto bolj hierarhična in tradicionalna.
Glede poslovnih običajev je opaziti, da so urejena poslovna oblačila prisotna v obeh državah, vendar še vedno obstajajo razlike v načinu pozdravljanja in uporabi imen ter vikanju in tikanju.
Naša manjša velikost nas ločuje od dosežkov, ki jih vidimo v večjih državah. Za doseganje večje konkurenčnosti bi morali povečati inovacije, digitalizacijo, izobraževanje in globalno prisotnost. Čeprav je to izzivno, že majhni koraki lahko pripomorejo k večjemu uspehu in prepoznavnosti.
V naši nalogi smo dodali tudi tabelo za primerjavo, ki zajema vse teoretično obravnavane vidike. Ta tabela bi lahko bila koristna za vsakogar, ki se pripravlja na poslovno pot v ZDA, saj lahko iz nje izve, kaj pričakovati na tistem trgu. Čeprav smo si podobni, je priprava na sodelovanje s tujimi poslovnimi partnerji ključna za uspeh. Ključne besede: Stili vodenja, Slovenija, ZDA, moč, odgovornost, komuniciranje, motiviranje, kultura, poslovni običaji, poslovni bonton. Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 156; Prenosov: 37 Celotno besedilo (578,33 KB) |
9. Vpliv osebnosti na vodenjeMojca Mihec, 2024, diplomsko delo Opis: Vodje imajo v organizacijah ključno vlogo, saj povezujejo zaposlene z vodstvom in dosegajo cilje podjetja. Osebnostne lastnosti imajo pomembno vlogo pri vodenju, oblikovanju vedenja, odločitev in interakcij. Osebnost vpliva tudi na komunikacijske tehnike, reševanje konfliktov in motivacijo. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali vpliva osebnost na značilnosti vodenja. V prvem delu smo opredelili, kaj je vodenje, funkcije managementa, modele in teorije vodenja ter stile vodenja. Opredelili smo tudi osebnost, osebnostne lastnosti, področja osebnostne strukture ter introvertiranost in ekstravertiranost. Ugotavljali smo, kakšen je vpliv osebnosti na neposredno vodenje, komuniciranje, motiviranje in skupinsko delo. V aplikativnem delu smo izvedli intervjuje z več vodji, skozi katere smo spoznali, kakšni so vplivi njihovih osebnosti. Ugotovili smo, da imajo introvertirani in ekstravertirani vodje edinstvene prednosti in pristope, vendar se razlikujejo v odločanju, dinamiki timskega dela in motivaciji zaposlenih. Introvertirani vodje se osredotočajo na notranjo refleksijo, medtem ko ekstravertirani vodje uspevajo v okoljih sodelovanja. Vodje prilagodijo svoje stile vodenja tako, da se ujemajo s svojimi značilnostmi, s čimer navdihujejo in krepijo svoje ekipe. Introvertirane vodje odlikuje globoko razmišljanje, strateško načrtovanje in sprejemanje premišljenih odločitev. Zaposlene motivirajo z zgledom in individualizirano pozornostjo. Vendar pa lahko njihova zadržana narava omeji njihovo sposobnost spodbujanja velikih skupin. Raje imajo strukturirano in dobro načrtovano timsko delo, v izziv jim je spodbujati hitre in obsežne skupine. Njihova komunikacija pogosto poteka prek pisnih sporočil ali ena na ena. Ekstravertirani vodje vodijo odločno, z veliko navdušenja in energije. Svoje ekipe motivirajo z javnim priznanjem in kolektivnim navdušenjem, da ustvarijo delovno okolje z visoko energijo. Bolje uspevajo v energičnih, sodelujočih timskih okoljih ter dajejo prednost verbalni komunikaciji in pogostim interakcijam. Ključne besede: vodenje, stili vodenja, osebnostne lastnosti, temperament, introvertirani vodje, ekstravertirani vodje. Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 46 Celotno besedilo (1,53 MB) |
10. Vodenje in komunikacijaSara Perovnik, 2024, diplomsko delo Opis: Vsako podjetje ima vsaj enega vodjo, ki vpliva na svoje zaposlene z namenom doseganja
zastavljenih ciljev. Pomembno je razlikovati vodenje in management, saj je vodenje le
funkcija managementa in pomeni vplivanje na ljudi. Tako kot se vodenje razlikuje od
managementa, se tudi vodje in managerji med seboj zelo razlikujejo. Pomemben element vodenja je tudi komunikacija. V diplomskem delu smo raziskali, kako sta vodenje in komunikacija med seboj povezana. V prvem delu diplomskega dela smo najprej opredelili vodenje, predstavili glavne značilnosti in razlike med managerji ter vodji. Temu sledijo različni stili vodenja, predstavitev dejavnikov uspešnega vodenja ter lastnosti uspešnih vodij. Na koncu tega poglavja pa smo predstavili še, kako čustva vplivajo na samo vodenje ter vlogo in pomen odnosa med vodji ter podrejenimi. Sledi drugo poglavje z naslovom komunikacija, kjer smo najprej predstavili proces komuniciranja in katere komunikacijske kanale poznamo, opredelili smo vrste komunikacije glede na različne kriterije, predstavili morebitne ovire, ki se lahko pojavijo med procesom komuniciranja ter povezavo med vodenjem in komunikacijo. Sledi empirični del, kjer smo s pomočjo ankete raziskali komunikacijo v podjetju Tesnila GK, d. o. o. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se najpogosteje med nadrejenimi in podrejenimi uporablja neformalen način komunikacije. Najpogosteje uporabljena oblika komuniciranja je
sestanek. Rezultati so nas pripeljali do ugotovitve, da so zaposleni v podjetju na splošno
zadovoljni in da jih nadrejeni s pomočjo komunikacije najbolj motivirajo k delu, če jih
pohvalijo, jim namenijo kakšno lepo in spodbudno besedo. Ključne besede: Vodenje, stili vodenja, komunikacija, komunikacijski kanali, ovire pri komunikaciji Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 46 Celotno besedilo (1,20 MB) |