Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava značilnosti različnih stilov vodenja v kontekstu prenosa podjetja in kako lahko različni stili pomagajo ali otežijo prenos podjetja iz ene generacije na drugo. Cilj naloge je izvedeti, kako lahko stili vodenja pripomorejo, da bo proces potekal čim bolj gladko, brez večjih zapletov, kakšne težave se lahko pojavijo med postopkom in kako pripraviti bodočo vodjo na sam prevzem podjetja, da bo podjetje še naprej rastlo in se razvijalo. V prvem delu naloge predstavljamo teoretični okvir vodenja, kjer smo opredelili ključne pojme, sloge vodenja in dejavnike, ki vplivajo na uspešen način vodenja. Poudarili smo primerjavo različnih stilov vodenja, kot so avtokratski, demokratični, transformacijski, transakcijski in birokratični in kako ti slogi vplivajo na prenos podjetja. Osrednji del naloge se navezuje na vodenje v kontekstu prenosa podjetja, kjer se osredotočamo predvsem na to, kako stil vodenja vpliva na proces prenosa, kako je potrebno naslednike pripraviti na prevzem podjetja in primerjavo, kako vodijo starejše in kako nove, mlade vodje. V tem delu obravnavamo tudi, do kakšnih sprememb pride v organizacijski kulturi po prenosu in analiziramo uspešne prenose. V empiričnem delu naloge smo izvedli sekundarno raziskavo, v kateri smo zbrali 32 naključno izbranih podjetij v Sloveniji, ki so prestali proces prenosa. Nato smo naredili analizo, koliko podjetij je po prenosu propadlo oziroma zašlo v finančne težave in koliko jih je obstalo in nemoteno poslovalo naprej. Ugotovili smo, kateri stil vodenja so v podjetjih v času prenosa uporabljali, da smo analizirali, kateri stil je bil najbolj učinkovit in kateri najmanj. Proučili smo njihov tržni delež in če se je le-ta po procesu prenosa povečal, zmanjšal ali ostal enak. V zaključnem delu smo predstavili ključna spoznanja in napisali ugotovitve same diplomske naloge, ki poudarjajo, da je proces uspešnega prenosa zelo povezan s stilom vodenja in pravočasno pripravo naslednika na sam proces. Ugotovili smo, kateri stil vodenja najbolje vpliva na proces prenosa in kateri najmanj, kako dolgo in kako morajo potekati priprave naslednika na sam proces in kako se vodenje razlikuje med starejšo in mlajšo generacijo vodij. Ovrednotili smo zastavljene hipoteze in ugotovili, kako sam stil vodenja vpliva na prenosa podjetja. Na koncu smo izpostavili odprt problem, ki bi ga bilo potrebno dodatno raziskati in proučiti.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, prenos podjetja, naslednik, vpliv vodenja, prilagodljivost vodij, družinska podjetja, podjetje.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (886,52 KB)

Opis: Pri doseganju ciljev organizacije, tako v poslovnem kot v javnem sektorju, ima uspešnost zaposlenih pomembno vlogo pri doseganju teh ciljev. Od uspešnosti teh zaposlenih je odvisno uresničevanje načrtov, ki jih oblikujejo in izdajajo vodilni v organizaciji. Cilje, ki jih pričakujeta vodstvo in organizacija, je mogoče doseči, po drugi strani pa, če uspešnost zaposlenih ni dobra, pričakovanja in cilji vodstva in organizacije ne bodo doseženi. Uspešnost kot dejanja ali vedenje, ki so povezana s cilji, ki jih želi organizacija doseči. Če vedenje in dejanja zaposlenih ustrezajo organizacijskim ciljem, bo te cilje lažje doseči, če pa vedenje in dejanja zaposlenih ne ustrezajo organizacijskim ciljem, bo organizacijske cilje težko ali nemogoče doseči. Na uspešnost zaposlenega vplivajo številni dejavniki, in sicer: njegove sposobnosti, osebna motivacija, osebna podpora, prisotnost na delovnem mestu, ter odnos z organizacijo oziroma odnos s podjetjem. Vodenje ima osrednjo vlogo pri upravljanju in je potrebno v vseh organizacijah, da bi preprečili kaos. To vlogo običajno prevzame posameznik, znan kot vodja, njegov pristop pa je odvisen od posebnih okoliščin v organizaciji. Različne razmere zahtevajo različne stile vodenja, vodje pa morajo upoštevati tudi organizacijsko energijo, ki je sila, ki podjetje žene k doseganju njegovih ciljev. Da bi organizacija bila uspešna, mora imeti visoko raven pozitivne energije. V Sloveniji to energijo merimo vsako leto od leta 2016, po začetnih meritvah leta 2006. Na Finančnem uradu Maribor smo ocenili organizacijsko energijo in ugotovili, da v organizaciji prevladuje energija udobne inertnosti. Izračunan je bil indeks organizacijske energije, ki znaša 1,89 točke, kar je nižje od povprečja javnega sektorja ali nacionalne ravni. Ugotovljeno je bilo, da demokratičen stil vodenja ima statistično značilno pozitiven vpliv na prisotnost produktivne energije na FU Maribor, hkrati smo delno potrdili da birokratičen stil vodenja ima statistično značilen negativni vpliv na prisotnost udobnostne energije. Podani so bili ukrepi za dvig produktivne energije. Vodjem je bilo predlagano prilagajanje stila vodenja glede na energetska stanja posameznih sektorjev, sej so nekateri zaposleni zadovoljni s izbranim stilom vodenja njihovega vodje.
Ključne besede: Vodenje, stili vodenja, modeli vodenja, organizacijska energija, javni sektor
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (4,83 MB)

Opis: Uspeh podjetja je odvisen od samega vodje, njegovih stilov ter motivacije, ki jo prenaša na svoje zaposlene. Ker nobena organizacija ne more delovati brez dobrih zaposlenih, še posebej spodbujamo skupinsko delo, pri katerem so zaposleni produktivnejši in bolj motivirani, pomembno vlogo pa predstavljajo tudi odnosi med zaposlenimi ter odnosi med zaposlenimi in vodjo. Ključ uspeha prav tako predstavlja komunikacija, ki se oblikuje v podjetju, kar nato posledično vpliva tudi na komuniciranje in uspeh s tujimi organizacijami. Poslovanje s tujimi organizacijami pa zahteva veliko znanja na področju medkulturnega poslovanja oziroma vodenja ter komuniciranja, saj lahko le tako računamo na dober uspeh v poslovanju s to organizacijo. Zato je dobro, da se o kulturi, iz katere prihajajo ljudje, s katerimi nameravamo skleniti kak posel, dobro pozanimamo oziroma jo preučimo, da ne povzročimo nepotrebnih konfliktov pri poslovanju. Pozanimamo se torej o stilu vodenja, ki se ga poslužujejo v dani kulturi, poznati moramo načine motiviranja zaposlenih ter prakticiranje skupinskega dela v določeni kulturi, preučimo verbalno in neverbalno komuniciranje, formalno in neformalno ter razlike, ki se pojavljajo pri odnosu vodja–podrejeni in obratno. Na podlagi tega, bomo s pomočjo izbranih primerjalnih kriterijev prišli do želenih razlik, ki jih je treba pri poslovanju poznati. Diplomsko delo temelji na razlikah poslovanja s Slovenijo, Kitajsko, Francijo in Ameriko. Na podlagi izbranih kriterijev bomo lahko na koncu razbrali, na katerih področjih so si države podobne in v čem se razlikujejo oziroma katere razlike med njimi je smotrno poznati, če poslujemo z izbrano državo. Očitne razlike opazimo že pri stilu vodenja med Slovenijo in ostalimi državami, saj je vodenje v Sloveniji večinoma usmerjeno v timsko delo in medsebojno sodelovanje, kjer je vodja sicer avtoriteta, ampak vseeno deluje kot del ekipe, ki spodbuja odprto komunikacijo. Nasprotno je pri ostalih državah, zlasti Kitajski, ki sicer izrecno deluje v timih, vendar temelji na strogi hierarhiji. Podobno velja za Francijo in Ameriko, kjer je velik pomen na strogi avtoriteti in njenem vzdrževanju. Velika razlika se kaže tudi v motiviranju pri Kitajcih, kajti slednje najbolj motivirajo prehrambni izdelki, ki jih dobijo glede na položaj v podjetju. Takšen način motiviranja bi v Sloveniji, Franciji in Ameriki veljal za precej slabega. Med omenjenimi tremi državami pa se da opaziti kar precej podobnosti v motiviranju zaposlenih. Te se kažejo v denarnih nagradah, raznih ugodnostih, izobraževanjih, pohvalah ipd.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, motivacija, komuniciranje, kultura, Slovenija, Kitajska, Francija, Amerika
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Vodje v podjetjih in športu ter politiki pogosto uporabljajo različne stile vodenja. Vodenje v športu je v primerjavi z drugimi poslovnimi in organizacijskimi okoliščinami povezano s specifičnimi izzivi. Vodenje trenerjev ima pri učinkovitosti treninga, zadovoljstvu in psihološkem razvoju športnikov ter povezanosti igralcev in trenerjev pomembno vlogo, saj so od tega odvisni tudi rezultati. Kadar govorimo o uspešnem treniranju, trener ustrezno usmerja svoje športnike, da ti ohranijo zdrave odnose s soigralci. Poleg tega se zna učinkoviti trener prilagoditi in sprejeti ustrezne stile treniranja v različnih situacijah, in sicer glede na cilj športnikov, poznavanje in zrelost igralcev ter tedenski režim treningov. Številni mladi preživijo veliko časa s svojimi trenerji, nekateri celo več kot s svojimi starši, zato je še posebej pomembno razumevanje vpliva trenerjev, ne le v zvezi z napredovanjem športnih veščin športnikov, temveč tudi z vplivom na njihovo izobraževanje in celostni razvoj. Namen diplomske naloge je bil zato raziskati vplive stilov vodenja, predvsem avtokratskega in demokratičnega, na odnos med trenerjem in športnikom, na motivacijo športnikov in zadovoljstvo športnikov v izbrani teniški akademiji. Rezultati raziskave bodo koristili trenerjem pri izbiri ustreznih stilov vodenja, izboljšali njihovo interakcijo z varovanci med treningi ter okrepili njihovo uspešnost in celostni razvoj. V anketnem vprašalniku, ki smo ga uporabili za našo diplomsko nalogo, so sodelovali rekreativni tenisači v starostni kategoriji do 12 let. Raziskali smo štiri glavna področja, ki vplivajo na vztrajnost, motivacijo in napredovanje v tenisu. Na podlagi njihove pomembnosti smo razvrstili in proučili različne dejavnike z vidika igralcev ter glede na dobljene rezultate ankete ugotovili neposreden pozitiven vpliv demokratičnega vodenja. V nasprotju s tem pa pri avtokratskem stilu vodenja teniških treningov s strani anketiranih tenisačev nismo zaznali pozitivnih odzivov. Pomembno je, da trenerji razumejo vpliv različnih stilov vodenja in pomen demokratičnega vodenja pri izboljšanju motiviranosti otrok, njihovega zadovoljstva s treningom in s samim seboj ter željo po vztrajanju v tem športu.
Ključne besede: vodenje, treniranje, stili vodenja, odnos trener-športnik, motivacija, zadovoljstvo tenisačev.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 91; Prenosov: 8
Celotno besedilo (994,14 KB)

Opis: Vodje imajo v organizacijah ključno vlogo, saj povezujejo zaposlene z vodstvom in dosegajo cilje podjetja. Osebnostne lastnosti imajo pomembno vlogo pri vodenju, oblikovanju vedenja, odločitev in interakcij. Osebnost vpliva tudi na komunikacijske tehnike, reševanje konfliktov in motivacijo. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali vpliva osebnost na značilnosti vodenja. V prvem delu smo opredelili, kaj je vodenje, funkcije managementa, modele in teorije vodenja ter stile vodenja. Opredelili smo tudi osebnost, osebnostne lastnosti, področja osebnostne strukture ter introvertiranost in ekstravertiranost. Ugotavljali smo, kakšen je vpliv osebnosti na neposredno vodenje, komuniciranje, motiviranje in skupinsko delo. V aplikativnem delu smo izvedli intervjuje z več vodji, skozi katere smo spoznali, kakšni so vplivi njihovih osebnosti. Ugotovili smo, da imajo introvertirani in ekstravertirani vodje edinstvene prednosti in pristope, vendar se razlikujejo v odločanju, dinamiki timskega dela in motivaciji zaposlenih. Introvertirani vodje se osredotočajo na notranjo refleksijo, medtem ko ekstravertirani vodje uspevajo v okoljih sodelovanja. Vodje prilagodijo svoje stile vodenja tako, da se ujemajo s svojimi značilnostmi, s čimer navdihujejo in krepijo svoje ekipe. Introvertirane vodje odlikuje globoko razmišljanje, strateško načrtovanje in sprejemanje premišljenih odločitev. Zaposlene motivirajo z zgledom in individualizirano pozornostjo. Vendar pa lahko njihova zadržana narava omeji njihovo sposobnost spodbujanja velikih skupin. Raje imajo strukturirano in dobro načrtovano timsko delo, v izziv jim je spodbujati hitre in obsežne skupine. Njihova komunikacija pogosto poteka prek pisnih sporočil ali ena na ena. Ekstravertirani vodje vodijo odločno, z veliko navdušenja in energije. Svoje ekipe motivirajo z javnim priznanjem in kolektivnim navdušenjem, da ustvarijo delovno okolje z visoko energijo. Bolje uspevajo v energičnih, sodelujočih timskih okoljih ter dajejo prednost verbalni komunikaciji in pogostim interakcijam.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, osebnostne lastnosti, temperament, introvertirani vodje, ekstravertirani vodje.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,53 MB)