| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 91
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Odlike vodenja v podjetju Autoclass d.o.o.
Irena Zmrzlikar, 2023, diplomsko delo

Opis: Direktor podjetja je kot »vrh piramide« in s svojo prezenco, osebnostjo in usmeritvami vpliva na vse zaposlene. Namenili smo se ugotoviti, kako direktor podjetja Autoclass, d. o. o., g. Siniša Jović, vidi sebe kot vodjo in kako ga v tej vlogi vidita njegova najožja sodelavca, vodji g. Janez Mahne in g. Rok Pevec. V teoretičnem delu smo uporabili metodo deskripcije in metodo kompilacije. Raziskali smo pojme vodenja, preverili, katere so odlike dobrega vodje in katere stile vodenja poznamo. Dotaknili smo se tudi teme karizme in narcisizma ter potencialnega prepletanja teh lastnosti pri vodjih. Nekaj besed smo namenili tudi teoriji vodenja manjših podjetij. V raziskovalnem delu smo sprva predstavili okolje in postavili raziskovalna vprašanja. Odgovore, potrebne za kvalitativno analizo, smo pridobili z intervjuji. Predstavili smo vprašalnik in pridobljene odgovore/rezultate ter odgovore na intervjuje. Skozi lastno raziskavo smo ugotovili, da je podjetje Autoclass, d. o. o., lahko zgled dobrega vodenja in odnosa med zaposlenimi ter da so bili rezultati naše raziskave zelo koristni. Iz zgodbe podjetja Autoclass, d. o. o., se lahko veliko naučimo in poskusimo to uporabiti v svojem okolju. V diskusiji smo se opredelili do ugotovitev raziskave in podali predloge za naprej.
Ključne besede: vodenje, odlike, stili vodenja, karizma, narcisizem, manjša družba
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Stil vodenja v športni organizaciji in zadovoljstvo zaposlenih
Gal Schweiger, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali stil vodenja v športni organizaciji in zadovoljstvo njihovih zaposlenih. Namen je bil izvedeti, ali direktor klub vodi na pravi način, saj ni vsak način vodenja ustrezen, ter kako se zaposleni odzovejo na njegov način vodenja in ali je ta način v dani situaciji primeren. Pomembno je tudi zadovoljstvo zaposlenih, saj je le tako lahko vsaka organizacija najuspešnejša in lahko vedno napreduje. Za ugotovitev stila vodenja smo opravili intervju z direktorjem športne organizacije, medtem ko so zaposleni v organizaciji izpolnili anketni vprašalnik, ki je temeljil na vprašanjih o njihovem zadovoljstvu, v katerem so izražali svoja stališča glede že vnaprej podane trditve. Večina zaposlenih je bila zadovoljna, zato lahko zaključimo, da direktor uporablja pravilen stil vodenja.
Ključne besede: stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, športne organizacije
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 109; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Vpliv značilnosti vodenja na motivacijo in komunikacijo v mikro in velikem podjetju
Doroteja Kolenko, 2023, diplomsko delo

Opis: Motivacija in komunikacija sta ključ do uspešnega vodenja in prav zato imajo značilnosti vodenja pomemben vpliv na njiju. Značilnosti vodenja, kot so jasna vizija, delegiranje odgovornosti, priznanje dosežkov, odprtost za komunikacijo, dosledna komunikacija in spodbujanje sodelovalne komunikacije, so ključni dejavniki, ki vplivajo na motivacijo in komunikacijo zaposlenih v podjetju. V diplomskem delu smo raziskali vpliv značilnosti vodenja na motivacijo in komunikacijo v mikro in velikem podjetju. V prvem delu diplomskega dela smo se osredotočili na pojem vodenja, stile vodenja, temeljne teorije vodenja, opredelili smo kriterije za mikro in velika podjetja ter kako se vodenje razlikuje v mikro in velikih podjetjih. Sledi predstavitev motivacije in komunikacije. Pri motivaciji smo najprej opisali sam pojem, vrste motivov, katere motivacijske teorije in dejavnike vse poznamo ter kako značilnosti vodenja vplivajo na motivacijo. Pri komunikaciji smo opredelili sam pojem, načine, vrste in sloge komuniciranja, kakšne so značilnosti in opredelili razlike v mikro in velikem podjetju. Ob koncu teoretičnega dela smo opredelili vplive značilnosti vodenja na motivacijo in komunikacijo. V empiričnem delu smo opravili raziskavo med vodji v mikro in velikem podjetju. Pripravili smo vprašanja za intervju, skozi katera smo nato analizirali, kako same značilnosti vodenja vplivajo na motivacijo in komunikacijo v izbranem podjetju. Ugotovili smo, da se vodenje, komunikacija in motivacija razlikujejo v mikro in velikih podjetjih. V obeh vrstah podjetij je treba oblikovati sistem motivacije, zato morajo biti managerji posebej pozorni na relativno vrednost nagrad. V mikro podjetjih se vodje lažje povežejo z zaposlenimi in zato jih tudi bolje poznajo in jih na takšen način lažje motivirajo. V velikih podjetjih se vodje osredotočajo predvsem na napredovanje, razvoj kariere in sisteme nagrajevanja. Prav tako je v mikro podjetjih komunikacija neposredna, fleksibilna in enostavna, kar omogoča tesen stik med vodstvom in zaposlenimi ter hitro izmenjavo informacij. V velikih podjetjih prevladuje formalna komunikacija z uporabo različnih tehnoloških orodij, pri čemer se poudarja delegiranje nalog.
Ključne besede: značilnosti vodenja, stili vodenja, motivacija, motivacijske teorije, komunikacija, mikro podjetja, velika podjetja.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 242; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

4.
Stili vodenja v izbranem športnem društvu
Benjamin Vrhovec, 2023, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen raziskave je bil poiskati prevladujoč stil vodenja trenerjev v Športnem društvu Slavko Šlander, v katerem se ukvarjajo z borilnimi športi. V teoretičnem delu sta opisani bistvo borilnih športov in specifična vloga trenerja/mojstra pri teh športih. Predstavljeni so nekateri modeli vodenja v športu in najpogostejši stili vodenja. V raziskovalnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki je bila izvedena z uporabo spletne ankete. Instrument raziskave je bila poljska različica Lestvice vodenja za šport. Vključenih je bilo 52 taekwondoistov. Povprečno so bili stari 21,2 let, večina (73 %) je bila moških. Raziskava je pokazala, da je po mnenju športnikov trenerjevo vodenje najbolj in v enaki meri usmerjeno v poučevanje in usposabljanje ter zagotavljanje povratnih informacij. Športniki pri trenerju pogosto opažajo prvine demokratičnega vodenja, nikoli prvin avtokratskega vodenja, samo občasno pa jim trener nudi tudi socialno podporo. Ker ob takšnem vodenju anketirani vzdušje v skupini ocenjujejo kot odlično, menimo, da je primerno za področje borilnih veščin.
Ključne besede: trener, borilni športi, vodenje, stili vodenja
Objavljeno v DKUM: 04.08.2023; Ogledov: 330; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (888,67 KB)

5.
Vodenje generacije Z
Leon Bohinc, 2023, diplomsko delo

Opis: Vodje morajo poznati svoje zaposlene in njihove potrebe, da lahko zagotavljajo najvišjo učinkovitost pri izvajanju vodstvenih nalog. Generacije so si med seboj zelo različne po vrednotah, ciljih in načinih dela, zato je nujno potrebno za vodjo, da pozna lastnosti posameznih generacij. Generacija Z se od prejšnjih generacij še toliko bolj razlikuje, saj so tako imenovani »otroci tehnologije«. Le ti so s tehnologijo odraščali in doživeli že kar nekaj večjih tehnoloških trendov (npr. razvoj pametnih telefonov in tabličnih računalnikov), ki so bistveno spremenili vsakdanje življenje, šolske sisteme in predvsem poslovni svet. V prvem delu diplomske naloge smo raziskali področje vodenja, v katerem smo opredelili področja vodenja, predstavili karakteristike uspešnega vodje in navedli različne teorije vodenja. V nadaljevanju smo predstavili značilnosti posameznih generacij ter strategijo za vodenje generacije Z. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, pa smo opravili raziskavo o vodenju generacije Z. Izdelali smo anketo, katere vprašanja se navezujejo na iskanje zaposlitve, željenem načinu vodenja in komuniciranja ter motivacijskih dejavnikov za generacijo Z. Anketo smo izvedli med slovenskimi in španskimi pripadniki generacije Z. Rezultate smo med seboj primerjali in iskali razlike ter podobnosti med slovenskimi in španskimi pripadniki generacije Z. Ugotovili smo, da med državama ne prihaja do večjih razlik. Večina zaznanih razlik se nanaša predvsem na nagrajevanje v številu dela prostih dni in količini dopusta. Za španske anketirance so tako ob iskanju dela, kot za motivacijo na delovnem mestu, pomembni dela prosti dnevi, medtem ko pri slovenskih anketirancih izstopa predvsem višina plače in denarne nagrade, kot tudi možnosti napredovanja. Navedene razkorake lahko pripišemo kulturnim razlikam med državama, saj je Španija znana po lagodnejšem in počasnejšem življenju, medtem pa v Sloveniji ljudje dajejo poudarek na uspeh in kariero.
Ključne besede: vodenje, generacije, teorije vodenja, stili vodenja, generacija Z
Objavljeno v DKUM: 19.07.2023; Ogledov: 493; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Pomembnost motiviranja za uspešno vodenje
Špela Kotnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Izziv vsake vodje je motivirati svoje zaposlene tako, da bodo s svojimi dejanji pripomogli k doseganju organizacijskih ciljev. Motivacija je individualna stvar, zaradi česar mora vodja dodobra poznati lastnosti in potrebe svojih zaposlenih kot tudi naravo dela. Bolj, kot bodo zaposleni motivirani, tem bolj bodo pripomogli k uspešnosti podjetja. Na motivacijo lahko vodja vpliva z različnimi motivacijskimi dejavniki, kot so npr. plača, denarne nagrade ter napredovanja, a vendar nanjo vpliva tudi odnos, ki ga imata vodja in zaposleni, ter vodstveni stil, ki ga vodja uporablja. V diplomski nalogi smo raziskali vpliv, ki ga ima motivacija na vodenje ter opredelili njuno medsebojno soodvisnost. V prvem delu diplomske naloge smo tako najprej opredelili motivacijo, motive in izvore motivacije ter različne motivacijske teorije in dejavnike motivacije. Temu sledi poglavje vodenja, kjer smo najprej pojasnili, kaj vodenje sploh je, in kakšne vrste oziroma stile vodenja poznamo. Ob koncu prvega dela diplomske naloge smo opredeli tudi, kdaj govorimo o uspešnem vodenju in o medsebojnem vplivu med motivacijo in vodenjem. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, smo opravili raziskavo med zaposlenimi v izbrani enoti Nove kreditne banke Maribor d.d. Pripravili smo dve anketi, eno za vodje in eno za zaposlene, skozi kateri smo nato analizirali razkorak med motivacijskimi pristopi, ki jih uporabljajo vodje, in tistih, za katere si zaposleni izbrane organizacijske enote najbolj želijo, da bi jih vodje uporabljale. V empiričnem delu diplomske naloge smo ugotovili, da na motivacijo zaposlenih najbolj vplivajo denarne nagrade, najmanj motivirajoč dejavnik pa je delo od doma. Za slednjega je management mnenja, da le ta v veliki meri vpliva na raven motivacije zaposlenih, kar predstavlja največji razkorak med motivacijskimi dejavniki, ki dejansko motivirajo zaposlene, in tistimi, za katere vodstveni delavci menijo, da vplivajo na motiviranost.
Ključne besede: Motivacija, motivi motivacije, notranja motivacija, zunanja motivacija, notranja in zunanja motivacija, motivacijske teorije, maslowa hierarhija potreb, teorija ERG, Herzbergova motivacijska teorija, motivacijska teorija X in Y, teorija pridobljenih potreb, procesne teorije motivacije, motivacijski dejavniki, vodenje, vrste vodenja, osebnostne teorije vodenja, vedenjske teorije vodenja, kontingenčne teorije vodenja, situacijska teorija vodenja, sodobni stili vodenja, transakcijski in transformacijski stil vodenja, karizmatičen stil vodenja, moralen stil vodenja, uspešno vodenje.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 962; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

7.
Stili vodenja in organizacijska energija na FURS
Martin Jurše, 2022, diplomsko delo

Opis: V sodobnem svetu prav management človeških virov predstavlja, ključen dejavnik uspeh organizacije bodisi v gospodarstvu bodisi v javnem sektorju. Ključen je predvsem način kako vodimo ter pristopamo do zaposlenih, hkrati pa ne smemo pozabit prisluhniti njihovi energiji, ki jo oddajajo, saj se ta kmalu pretvori v energijo, ki jo izžareva celotna organizacija. Vodenje je ena izmed temeljnih funkcij management, vsaka organizacija potrebuje vodenje, kajti brez njega bi vladal kaos. Funkcija vodenja je velikokrat v rokah posameznika, ki ga imenujemo vodja. Na kakšen način bo vodja opravljal svojo funkcijo, je odvisno od situacije organizacije. Različne situacije nas pripeljejo do različnih stilov vodenja. Vodje morajo biti pozorne tudi na organizacijsko energijo v podjetju, torej silo, ki jo pri doseganju cilja sprosti podjetje. Če želimo voditi uspešno organizacijo mora ta imeti dovolj veliko zastopanost pozitivne energije. To energijo lahko merimo, kar v Sloveniji počnemo od 2006, od leta 2016 pa vsako leto. Izmerjena je bila tudi organizacijska energija na Finančnem uradu Maribor. Ugotovljeno je bilo, da v organizaciji prevladuje udobnostna energija, obe negativni energiji, torej tako ravnodušna energija kakor korozivna energija sta bili enako visoki. Izračunan indeks organizacijske energije znaša 1,49 točke, kar je nižje od slovenskih meritev v letu 2021. Predlogi za dvig produktivne energije se nanašajo predvsem na razporejanje dela ter preprečitev izgorelost zaposlenih.
Ključne besede: Stili vodenja, vodenje, organizacijska energija, produktivna energija, javni sektor.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 499; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

8.
Stili vodenja v digitalnem okolju
Tamara Šipek, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema teoretični in aplikativni del. Teoretičen del diplomskega dela je ločen na dva dela. Prvi del predstavlja vodenje, značilnosti vodje in stile vodenja ter opis vodenja v sodobnem okolju. Drugi del definira digitalno preobrazbo, procesno usmerjenost organizacije, celoviti digitalno preobrazbo delovanja organizacije ter indeks merjenja stanja digitalne preobrazbe in stanje v Sloveniji. Vodenje je sposobnost vplivanja na druge, da se dosežejo zastavljeni cilji v organizaciji v skladu z vizijo. Kako vodja vpliva na zaposlene je odvisno od izbranega stila vodenja. Stili vodenja, ki so bili najbolj uporabljeni v industrijski dobi se razlikujejo od tistih, ki so primerni v informacijski dobi in digitalnem okolju. V preteklosti so se pogosto uporabljali stili vodenja, s katerimi je vodja podcenjeval svoje podrejene in jih ni vključeval v procese odločanja, na primer avtokratičen stil vodenja. Danes oziroma v sodobnem okolju pa prevladujejo stili vodenja kot sta na primer kooperativni stil vodenja in demokratični stil vodenja, kjer ima vodja spoštljiv in pozitiven odnos do zaposlenih, jih vključuje v proces odločanja in delegira delo. V tretjem, aplikativnem delu naloge smo ugotovili, s kakšnimi izzivi se soočijo vodje po digitalni preobrazbi organizacije. Izzive predstavljajo predvsem novi vodilni položaji, nove informacijske tehnologije, odpor zaposlenih do digitalne preobrazbe in konkurenčni pritiski. Analizirali smo primernost obstoječih stilov vodenja in predlagali prilagoditve oziroma dopolnitve, ki omogočajo, da lahko vodja uporabi te stile v organizaciji po digitalni preobrazbi. Izmed sedmih izbranih stilov vodenja potrebujejo naslednji štirje stili vodenja prilagoditve: avtokratičen stil vodenja, kooperativni stil vodenja, avtentičen stil vodenja in transakcijsko vodenje. Preostali trije stili vodenja pa so primerni brez dopolnitev: demokratičen stil vodenja, transformacijsko vodene in situacijsko vodenje. Predlagali smo ustrezne prilagoditve in podali predloge za prakso, kjer smo vsakemu izzivu pripisali optimalen stil vodenja.
Ključne besede: Vodenje, vodja, stili vodenja, digitalizacija, digitalna preobrazba.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 438; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

9.
Delovne vrednote in stil vodenja generacije Z
Jasmina Grahornik, 2022, magistrsko delo

Opis: O vodenju obstaja veliko tuje in domače literature, vendar pa vodenje kot funkcija managementa vedno znova odpira nova, neraziskana področja, še posebej v današnjem hitro spreminjajočem se času. Eno takih področij so delovne vrednote in stil vodenja prihajajoče generacije Z, ki smo ga raziskali v magistrski nalogi. Magistrsko delo zajema teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili pomembno vlogo vodenja kot funkcije managementa. Vodenje je opredeljeno z več teorijami, kjer večina avtorjev deli vodenje glede na štiri glavne perspektive preučevanja vodenja: teorije lastnosti vodij, vedenjske teorije vodenja, kontingenčne oz. situacijske teorije in novejši modeli vodenja. Glede na posamezne teorije vodenja razlikujemo različne stile vodenja, pri čemer v literaturi izstopajo avtokratski, demokratični oz. participativni in permisivni stil vodenja. Med novejšimi modeli vodenja sta izpostavljena transakcijsko vodenje in transformacijsko vodenje. Ker pa mora vodja za uspešno vodenje poleg stilov vodenja obvladati še tri temeljne elemente vodenja – komunikacijo, motivacijo in vodenje skupine, smo tudi te podrobno preučili v teoretičnem delu magistrskega dela. Za uspešnost vsake organizacije je pomembno, da se osredotoči na svoje zaposlene in zna upravljati s hitro spreminjajočo se delovno silo. Vsak uspešen vodja mora dobro poznati tudi potrebe, lastnosti in delovne vrednote svojih zaposlenih vseh generacij, saj le tako lahko uspešno vpliva na sodelavce, da opravijo delo, ki je potrebno za doseganje ciljev organizacije. Raziskali smo značilnosti in vrednote generacije X, Y in Z ter primerjali delovne vrednote zadnjih dveh generacij. Organizacije so bile dolgo osredotočene na ugotavljanje, kako pritegniti in razvijati delovno silo milenijcev, a na delovni trg že vstopa naslednja generacija zaposlenih – tj. generacija Z. Večina generacije Z se še sicer izobražuje, vendar si jih veliko že pridobiva prve delovne izkušnje. Ker nas je zanimalo, kakšni bodo pripadniki generacije Z kot vodje in odgovora v obstoječi literaturi in raziskavah nismo našli, smo naredili terensko raziskavo. Z anketo smo preverili delovne vrednote in vodstvene preference bodočih vodij generacije Z skozi prizmo elementov vodenja – stili vodenja, komunikacija, motivacija in skupinsko delo. Temeljne ugotovitve magistrskega dela so, da obstajajo pomembne razlike v delovnih vrednotah med generacijama Y in Z, vodje generacije Z bodo dale prednost participativnem stilu vodenja, zaposlene bodo motivirali predvsem z uporabo sodobnih pristopov, pri komunikaciji ne bodo težili k uporabi sodobne informacijske tehnologije in ne bodo vzpodbujali skupinskega dela. Na koncu raziskovalnega dela naloge smo komentirali ugotovitve in podali predloge za prakso.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vrednote, generacija Z
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 1000; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

10.
Vloga in pomen komuniciranja v okviru vodenja
Tjaša-Tatjana Škufca, 2021, diplomsko delo

Opis: Sporazumevanje in razumevanje se vedno in povsod začne s komuniciranjem. Tako je tudi pri vodenju podjetij. Vedno bolj se vodje zavedajo pomena komuniciranje, ker si želijo doseči uspeh v svojem podjetju. Zato vodje izbirajo načine in komunikacijske pristope, da podrejene navdušijo, motivirajo za timsko sodelovanje ter s tem izboljšajo učinkovitost podjetja. Vodje se zavedajo, da je možno enake stvari videti različno in jih izdelati drugače. Zato v podjetjih vodje zaposlene povezujejo z premišljeno in načrtovano vodeno komunikacijo. Uspeha željeni vodje z ustvarjalnostjo, združujejo strokovnjake različnih strok, da med seboj združujejo svoja znanja in s tem ustvarjajo konkurenčno prednost podjetja. Zato se uspešni vodje nenehno komunikacijsko izobražujejo. Vodje se zavedajo, da je dobro, da so podrejenim vzgled s svojim delom in pristopom, ki ga imajo. Zaposleni se čutijo sprejete, če je vodja pravičen. Veseli so, če vodja sprejema in ga zanimajo povratne informacije. To motivacijsko deluje na zaposlene v okolju v katerem delajo. V podjetju je pomembno vzdušje in klima, ki ga vodstvo ustvarja z medsebojnim spoštovanjem. Vodstvo določi kako bo v podjetju potekala komunikacija. Kdaj bo komunikacija potekala pisno. Kako bodo potekali kreativni sestani. Kako bodo sprejemali nove odločitve. Vodja vedno išče in usmerja nove rešitve, ker se vse nenehno spreminja. Dobro je, da vodja obvlada sebe, da ve kaj je sposoben narediti sam in česa ne. Vodja mora znati uporabiti vse vire, ki jih nudijo zaposleni. Naloga vodij je, da zaposlene inovativno motivira, navdušijo, jih razumejo, upoštevajo, ustrezno nagrajujejo, da so podrejeni produktivni ter učinkoviti. Za rast v podjetju je potrebno, da so odnosi v podjetju komunikacijsko učinkoviti v okolju vzpodbude, da potekajo odnosi v dobri komunikacijski klimi. Najpomembnejše izkušnje vodje dobijo z delom s podrejenimi in v teh odnosih nastane največ izzivov. Uspešno reševanje nastalih situacij, lahko vodi podjetje med najboljše. Vodje usmerjajo podrejene v sodelovanje z mehkim načinom vodenja. Uspešni in ustvarjalni vodje imajo pogum in zaupanje vase in poznajo delo v svojem podjetju. Trudijo se, da dajejo zgled in motivacija podrejenim. Podrejeni jim zato motivacijsko sledijo. Vodstva odločajo o delavni aktivnosti, načrtujejo cilje podjetja, določajo o času, ki ga imajo na voljo, da cilje dosežejo. Vodje načrtujejo kako bodo cilje dosegi in o tem kdo bo naloge izvajal. V situaciji konfliktov se vodje morajo znati obnašati in usmerjati podrejene. Pomembna uspešnih vodij je pravičnost, brez izjem. S tem si pridobivajo pri podrejenih spoštovanje in zaupanje. Odločitve vodje sprejemajo suvereno, odločno na podlagi napisane vizije, poslanstva podjetja ter načrtovanih ciljev. Vodje morajo imeti optimizem, ki motivira podrejene in pripomore k dobremu vzdušju v podjetju. Vodje, ki so uspešni, kažejo razumevanje za probleme podrejenih s simpatijo. Uspešni vodje imajo samozavest, da prevzamejo odgovornost za uspeh pa tudi za napake. Kadarkoli naloge niso opravljene kot so bile načrtovane, je vedno za to odgovoren vodja. Vodja je tisti, ki ni pravilno ocenil sposobnosti podrejenega. Teoretični del diplomskega projekta ima sedem poglavji. Prvo poglavje govori o vodenju z vrednotami, etiko, kulturo in stili vodenja. Osrednji del govori o komunikaciji in komuniciranju v okviru vodenja. Predzadnji del predstavi letno ocenjevanje. Na koncu bomo povzeli zaključek in potrdili hipoteze. vrednota
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, komuniciranje, konflikti, ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 1514; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (497,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici