SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZNAČILNOSTI KOMPULZIVNEGA PRENAJEDANJA V POVEZAVI S TEORIJO OBJEKTNIH ODNOSOV IN STILI NAVEZANOSTI
Ana Bizjak, 2014, magistrsko delo

Opis: Kompulzivno prenajedanje (KP), ki ga DSM-5 opredeli kot samostojno motnjo hranjenja, zaznamuje vztrajno kompulzivno prenajedanje brez prisotnosti kompenzacijskega vedenja značilnega za bulimijo nervozo. Magistrsko delo ugotavlja, katere so bistvene značilnosti stilov navezanosti ter objektnih odnosov oseb nagnjenih h KP ter v čem se bistveno razlikujejo od oseb, ki nagnjenosti h KP ne izražajo. V raziskavi je sodelovalo 161 oseb (108 žensk, 53 moških), ki so izpolnili vprašalnik sestavljen iz Lestvice kompulzivnega prenajedanja BES, Testa objektnih odnosov TOO - krajša oblika ter Vprašalnika medosebnih odnosov RQ. Statistična analiza je pokazala, da se osebe nagnjene h KP v nekaterih lastnostih pomembno razlikujejo od oseb, ki nagnjenosti h KP ne izražajo. Rezultati so pokazali, da se nagnjenost h KP pogosteje pojavlja v srednjem in poznem mladostništvu kot v kasnejših življenjskih obdobjih. Ugotovljeno je bilo, da so diete pogostejše pri osebah nagnjenih h KP, ITM pa se pomembno razlikuje v ekstremnih skupinah KP. Razlike glede na spol se niso pokazale kot statistično pomembne. Osebe nagnjene h KP so kot prevladujoč stil pogosteje izbirale ne-varen stil navezanosti, hkrati pa so višje ocenjevale plašljivo-izogibajočo ter preokupirano navezanost. Na Testu objektnih odnosov so osebe nagnjene h KP dosegale višje vrednosti pri simbiotičnem zlivanju, separacijski anksioznosti, odvisnosti, egocentrizmu, strahu pred požrtjem, socialni izolaciji ter odtujenosti. Pri poddimenziji narcisizma in dimenziji zagledanosti vase ni bilo statistično pomembnih razlik. Večkratna regresija je pokazala da ITM, vključevanje v diete, egocentrizem, plašljivo-izogibajoč ter preokupiran stil navezanosti pojasnijo 21 % variance KP. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja dejavnikov KP v nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: Kompulzivno prenajedanje, nagnjenost h kompulzivnem prenajedanju, motnje hranjenja, stili navezanosti, objektni odnosi
Objavljeno: 13.01.2015; Ogledov: 871; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

2.
RAZUMEVANJE MLADOSTNIŠKEGA DELIKVENTNEGA VEDENJA V OKVIRU TEORIJE NAVEZANOSTI IN NAČINOV SPOPRIJEMANJA S STRESOM
Dea Gojčič, 2015, magistrsko delo

Opis: Mladostniško delinkventno vedenje je eden od večjih problemov sodobnih družb, saj so mladi del prebivalstva, ki bo prevzel odgovornost za prihodnost družbe. Številne študije kažejo, da se iz dela delinkventne populacije mladih kasneje rekrutirajo kriminalni povratniki, večkratni povratniki in delinkveti iz navade, ki sestavljajo najtrdovratnejši del vsake kriminalne populacije, ki je odporna na vse vzgojne ukrepe, prevzgojo in penološko obravnavo (Singer, 1997). V zadnjih letih se je močno spremenila tudi struktura družine in posledično tudi odnos med starši in otroci, s tem pa se je povečala pojavnost mladostniške delinkvence (Kierkus, Johnson in Hewitt, 2010). V petih mariborskih poklicnih šolah smo izvedli raziskavo, kjer je skupno 288 dijakov prvih in drugih letnikov izpolnjevalo vprašalnik, v katerega so bile vključene Achenbachova samoocenitvena lestvica YSR, Vprašalnik medosebnih odnosov RQ, Lestvica družinskih procesov za adolescente AFP in Vprašalnik spoprijemanja COPE. Statistična analiza je pokazala, da se pojavnost delinkventnega vedenja ne razlikuje glede na spol mladostnika in na strukturo družine ter da so pomembnejši kot sama stuktura odnosi med starši in mladostniki oziroma procesa, kot sta starševska bližina in nadzor. Rezultati so opozorili na problematiko slabe vrstniške družbe, ki igra osrednjo vlogo v obdobju mladostništva. Čeprav za delinvektno vedenje ni značilna varna navezanost, nismo odkrili povezave med delinkventim vedenjem in oblikami ne-varne navezanosti. Nadalje smo odkrili pomembne pozitivne povezave med delinkvenco in uporabo drog pa alkohola ter med preokupiranim stilom navezanosti in štirimi strategijami spoprijemanja s stresom, in sicer z zanikanjem, vedenjsko neaktivnostjo, miselno neaktivnostjo in uporabo drog in alkohola. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja dejavnikov delinvektnega vedenja v nadaljnih raziskavah.
Ključne besede: Delinkventno vedenje, stili navezanosti, načini spoprijemanja, starševska bližina in nadzor, adolescenca.
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 627; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
Odnosi študentov in študentk z njihovimi starši, prijatelji in romantičnimi partnerji
Zlatka Cugmas, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V raziskavi, v kateri je sodelovalo 180 študentov in študentk prvih treh letnikov različnih fakultet, smo želeli ugotoviti povezanost med njihovimi odnosi (zaupanjem, odprto komunikacijo in odtujenostjo) z mamo, očetom, prijatelji in partnerjem v romantični zvezi (v nadaljnjem besedilu: partner) ter povezanost med temi odnosi, stilom navezanosti na partnerja, značilnostmi preteklih romantičnih zvez in odkritostjo do staršev ter partnerja. Za preučevanje odnosov s starši, prijatelji in partnerjem smo prevedli in ustrezno prilagodili Vprašalnik navezanosti na starše in vrstnike (IPPA; Armsden in Greenberg, 1987), stile navezanosti smo merili z njihovimi opisi, sami pa smo sestavili ocenjevalne lestvice značilnosti romantičnih odnosov in odkritosti do staršev in partnerja. Rezultati so pokazali, da so kakovostni odnosi s partnerjem pomembno pozitivno povezani z varnim stilom navezanosti na partnerja ter s kakovostnimi odnosi s prijatelji in starši. Udeleženci z različnimi stili navezanosti se pomembno razlikujejo v značilnostih svojih romantičnih zvez. Rezultati so pokazali tudi pomembne razlike med spoloma. Udeleženke imajo kvalitetnejše odnose z mamami, prijatelji in partnerji kot udeleženci.
Ključne besede: študenti, navezanost, partnerski odnosi, starši, prijatelji, Vprašalnik navezanosti na starše in vrstnike (IPPA), Ocenjevalna lestvica o značilnostih preteklih romantičnih zvez, Ocenjevalni lestvici odkritosti do staršev in do partnerja, Stili navezanosti na partnerja
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 239; Prenosov: 19
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

4.
ZNAČILNOSTI BULIMIJE NERVOZE IN ORTOREKSIJE NERVOZE V POVEZAVI S TEORIJO STILOV NAVEZANOSTI, NARCISISTIČNIMI POTEZAMI IN PATOLOŠKO UPORABO INTERNETA
Matej Miklavčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Motnje hranjenja danes predstavljajo velik problem na področju duševnega zdravja. V pričujočem delu bomo obravnavali bulimijo nervozo (BN), za katero je značilno ponavljajoče se obdobje prenajedanja s hrano v krajših časovnih intervalih, ki jim sledijo neustrezni kompenzatorni vedenjski vzorci, namenjeni preprečevanju pridobivanja telesne teže. Obravnavali bomo tudi novejšo obliko motenj hranjenja ortoreksijo nervozo (ON), za katero je značilna patološka obsedenost z zdravo, biološko neoporečno prehrano, ki pušča posledice na različnih plasteh posameznikovega delovanja. Magistrsko delo ugotavlja povezanost teh dveh terminov z različnimi temeljnimi lastnostmi oseb, ki kažejo nagnjenost/obolelost z motnjami hranjenja, s stili navezanosti, z narcisističnimi osebnostnimi potezami ter s patološko uporabo interneta. V raziskavi je sodelovalo 251 oseb (101 moški in 150 žensk). Udeleženci raziskave so izpolnjevali vprašalnik motenj hranjenja EDI-3, vprašalnik medosebnih odnosov RQ, vprašalnik ortoreksije ORTO-15, vprašalnik narcisizma NPI in vprašalnik odvisnosti od interneta IAT. Rezultati so pokazali, da se ON pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških. Razlike v indeksu telesne mase (ITM) pri osebah, nagnjenih k BN, niso bile statistično pomembne. Pri preverjanju temeljnih lastnost se je potrdilo, da imajo osebe, ki izkazujejo nagnjenost k BN, nizko samospoštovanje, so manj zadovoljne z lastnim telesom ter kažejo višji pretiran nadzor (asketizem, perfekcionizem). Pri povezavi med nagnjenostjo k ON in dimenzijami narcisizma ni bilo pomembnih statističnih razlik. Pri vprašalniku medosebnih odnosov RQ so osebe, nagnjene k BN in ON, izkazovale varen stil navezanosti, pri čemer ni prišlo do pomembnih statističnih povezav pri preokupiranem, plašljivem in odklonilnem stilu navezanosti. Prav tako ni prišlo do pomembnih statističnih povezav med nevarnim stilom navezanosti, narcisizmom ter nagnjenostjo k BN. Podlestvica vprašalnika EDI-3, ki meri kakovost medosebnih odnosov, je pokazala, da pri osebah, ki so nagnjene k BN, ne prihaja do primanjkljajev na tem področju. Raziskali smo tudi povezavo med patološko uporabo interneta ter nagnjenostjo k BN, ki se je izkazala za statistično pomembno. Razvojna meja motenj hranjenja se vse bolj premika k zgodnejšim obdobjem, zato je razumevanje in raziskovanje dejavnikov tveganja toliko bolj pomembno. Rezultati dela kažejo na povezanost nekaterih konceptov ter pomembnost raziskovanja slednjih v nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: Bulimija nervoza, ortoreksija nervoza, motnje hranjenja, stili navezanosti, patološka uporaba interneta, narcisistične osebnostne poteze, samozavest
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 396; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
FACEBOOK IN PARTNERSKI ODNOSI: Vloga uporabe Facebooka in stilov navezanosti v partnerskih odnosih pri izražanju in doživljanju ljubosumja na Facebooku
Neja Fermišek, 2016, magistrsko delo

Opis: Popularnost Facebooka je v zadnjih nekaj letih izrazito narastla, vendar kljub temu njegov vpliv na partnerske odnose še zmeraj ostaja relativno neraziskan. Magistrsko delo ugotavlja, kako je uporaba Facebooka povezana z ljubosumjem in nadzorom partnerja na Facebooku ter z zadovoljstvom v samem partnerskem odnosu. Ker pa je romantična ljubezen proces navezanosti, se nam je prav tako zdelo pomembno, da v empiričnem delu raziščemo povezavo med različnimi stili navezanosti in ljubosumjem na Facebooku. V raziskavi je sodelovalo 490 oseb (94 moških in 396 žensk), starih med 17 in 55 let, ki so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz Lestvice intenzivnosti uporabe Facebooka – FBI, Vprašalnika medosebnih odnosov – RQ, Vprašalnika navezanosti v bližnjih odnosih – ECR-R, Lestvice ljubosumja na Facebooku – FJS ter Lestvice ocene partnerskega odnosa – RAS. Statistična analiza je pokazala, da sta intenzivnost uporabe Facebooka in ljubosumje na Facebooku pozitivno povezana. Tisti, ki na Facebooku dnevno preživijo do 30 minut, so izražali nižjo stopnjo ljubosumja kot tisti, ki na Facebooku dnevno preživijo več kot 60 minut. Razlike glede na spol se niso pokazale kot statistično pomembne. Ljubosumje in nadzor partnerja na Facebooku sta se izkazala za močno pozitivno povezana. Rezultati analize so med drugim pokazali, da je zadovoljstvo v partnerskem odnosu negativno povezano z ljubosumjem na Facebooku, medtem ko med zadovoljstvom v partnerskem odnosu in intenzivnostjo uporabe Facebooka ni povezave. Pri stilih navezanosti in ljubosumju na Facebooku smo ugotovili, da so osebe višje na lestvici ljubosumja na Facebooku kot prevladujoči stil navezanosti pogosteje izbrale enega izmed ne-varnih stilov (plašljivo-izogibajoč, preokupiran), v primerjavi z osebami nižje na lestvici ljubosumja, ki so za prevladujoči stil najpogosteje izbrale varen stil navezanosti. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja povezave Facebooka in partnerskih odnosov v nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: partnerski odnosi, ljubosumje, stili navezanosti, varen stil, plašljivo-izogibajoč stil, preokupiran (ambivalenten) stil, odklonilno-izogibajoč stil, uporaba Facebooka, nadzor partnerja na Facebooku, zadovoljstvo v partnerskem odnosu
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 526; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
POVEZAVA MED MOTENIMI VZORCI HRANJENJA IN PREHRANJEVALNIMI NAVADAMI V DRUŽINI, STILOM NAVEZANOSTI TER VZGOJNIM STILOM NA VZORCU SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
Maja Lampret, 2016, magistrsko delo

Opis: Motnje hranjenja, ki jih v splošnem zaznamujejo neobičajna ter škodljiva vedenja in prepričanja povezana s hranjenjem in odnosom do lastnega telesa, kot so stradanje, prenajedanje, prenajedanje in bruhranje, zloraba odvajal in diuretikov ter pretirana telesna aktivnost (Švab in Šolar, 2000), uvrščamo med duševne motnje (Berger, Balažic, Ravnik in Kovačič, 1995), saj naj bi spremenjen odnos do hrane predstavljal »odraz globoke duševne in čustvene vznemirjenosti in nesprejemanja samega sebe,« (Sernec, 2010). Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne povezave med motenimi vzorci hranjenja pri slovenskih srednješolcih, družinskimi prehranjevalnimi navadami, stilom navezanosti in vzgojnim stilom. Izvedli smo raziskavo na vzorcu slovenskih srednješolcev. Udeleženci so rešili baterijo vprašalnikov, ki je sestavljena iz Vprašalnika družinskih prehranjevalnih navad FEHQ, vprašalnika, ki meri motene vzorce hranjenja, EAT26 ter Vprašalnika medosebnih odnosov RQ in Lestvice družinskih procesov za adolescente AFP. Statistična analiza je pokazala, da obstajajo statistično pomembne pozitivne povezave med motenimi vzorci hranjenja ter preokupiranim stilom navezanosti ter plašljivo izogibajočim stilom navezanosti. Poleg tega smo ugotovili, da so nekatere komponente avtoritarnega vzgojnega stila, kot je nadzor, pozitivno povezane z motenimi vzorci hranjenja. Analize so pokazale, da so moteni vzorci hranjenja pomembno povezani z nekaterimi komponentami odnosov med mladostnikom in starši, ki se v literaturi omenjajo kot izrazite značilnosti družin posameznikov z motnjami hranjenja. Med te sodijo predvsem tesna povezanost, rigidne meje in slaba sposobnost reševanja konfliktov oziroma potlačevanje le-teh. Poleg tega smo ugotovili, da se nekateri vidiki družinskih prehranjevalnih navad pomembno povezujejo z motenimi vzorci hranjenja, tudi po tem, ko nadzorujemo vpliv drugih spremenljivk, kot so stil navezanosti, vzgojni stil, značilnosti družinske sestave in spol. Podatek o korelaciji teh pojavov bi lahko bil pomemben za razumevanje pojava in ozadja razvoja motenj hranjenja. Predvsem prehranjevalne navade v družini predstavljajo družinski faktor, ki ga lahko z relativno preprostimi intervencijami podvržemo spremembi, in nekatere druge družinske faktorje, ki vplivajo na razvoj motenj hranjenja. Prehranjevalne navade v družini bi v tem primeru lahko predstavljale dobro tarčo za intervencije pri preventivi in zdravljenju motenj hranjenja pri mladostnikih.
Ključne besede: motnje hranjenja, družina, stil navezanosti, družinske prehranjevalne navade, vzgojni stili.
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 355; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

7.
Navezanost na stare starše pri osnovnošolskih otrocih
Nina Petek, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Navezanost na stare starše pri osnovnošolskih otrocih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Magistrsko delo se osredotoča na dva pojma, in sicer navezanost ter stari starši. Osredotočili smo se na različne avtorje in preučili njihove opredelitve navezanosti ter opisali značilnosti različnih vzorcev navezanosti, med katere spadajo varna navezanost, izogibajoča navezanost, ambivalentna navezanost in neorientirana navezanost. Opisali bomo tudi, kako poteka razvoj navezanosti ter kateri dejavniki vplivajo nanjo in na kakšen način. Zanimalo nas je tudi, na kakšen način in s katerimi pripomočki lahko kakovost otrokove navezanosti merimo. V drugi polovici teoretičnega dela se bomo osredotočili tudi na stare starše, opredelili pojem in podrobneje spoznali njihove značilnosti. Spoznali bomo različne tipe starih staršev, ki na eni strani govorijo o formalnem, zabavnem, nadomestnem in oddaljenem odnosu med starimi starši in vnuki, na drugi strani pa o posesivnih, prezahtevnih in servilnih starih starših. Opisali bomo tudi vlogo starih staršev, v kateri bomo opisali podobnosti in razlike med vlogami v preteklosti in sodobnosti. Proti koncu teoretičnega dela bomo spoznali značilnosti navezanosti osnovnošolskih otrok na njihove starše, kar je glede na problem empiričnega dela naloge najpomembnejše poglavje. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom, ki je bil namenjen starim staršem, prišli do rezultatov. Vprašalnik je rešilo 199 starih staršev, katerih vnuki obiskujejo osnovno šolo od 1. do 5. razreda. V nalogi smo prikazali razlike pri navezanosti vnukov na stare starše glede na spol vnuka, razred, ki ga obiskujejo, ali so stari starši po mamini ali po očetovi strani, starost starih staršev, status zaposlitve starih staršev ter oddaljenost bivanja starih staršev. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med posameznimi vzorci navezanosti in prej naštetimi demografskimi značilnostmi anketirancev. Pridobljeni podatki, ki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili vneseni v program SPSS in obdelani z različnimi statističnimi metodami. Ugotovili smo, da je najpogostejši vzorec navezanosti vnukov na stare starše varna navezanost, saj je bila povprečna ocena trditev, ki spadajo v ta vzorec, višja od ostalih treh vzorcev. Prav tako smo ugotovili, da pri večini raziskovanih podatkov obstajajo razlike pri navezanosti vnukov na stare starše, in sicer glede na spol vnukov, glede na razred, ki ga vnuki obiskujejo, glede na starost starih staršev, glede na zaposlenost in oddaljenost bivanja starih staršev. Nismo pa odkrili pomembnih razlik v navezanosti vnukov na stare starše glede na to, ali so stari starši po materini ali očetovi strani.
Ključne besede: navezanost, stili navezanosti, stari starši, stili starih staršev, vnuki
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 514; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

8.
Povezava med razumevanjem dvoumnih elektronskih sporočil in stili navezanosti
Tjaša Šendlinger, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Povezava med razumevanjem dvoumnih elektronskih sporočil in stili navezanosti sestavljata dva dela, in sicer teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem navezanosti, predstavili teorijo navezanosti in opisali vzorce in stile navezanosti v otroštvu, še posebej smo poudarili razvoj navezanosti v odraslosti, ker raziskava zajema populacijo študentov. Preučili smo značilnosti štirih stilov navezanosti pri odraslih. V drugem poglavju teoretičnega dela magistrskega dela smo opredelili pojem komunikacije, predstavili različne oblike komuniciranja in pojasnili značilnosti elektronsko podprte komunikacije. Ker nas zanima, kako študentje razumevajo dvoumna elektronska sporočila, bomo pojasnili prej omenjeni pojem in opisali nekaj pravil elektronsko podprtega komuniciranja. V empiričnem delu smo rezultate pridobili s pomočjo štirih anketnih vprašalnikov. Vprašalnike je rešilo 184 študentov treh različnih fakultet, od prvega do četrtega letnika študija. V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšna je povezava med razumevanjem dvoumnih elektronskih sporočil in stili navezanosti študentov glede na spol. Podatke, ki smo jih pridobili, smo obdelali s statističnim programom SPSS in z različnimi statističnimi metodami. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med spoloma v razumevanju dvoumnih elektronskih sporočil, in sicer več moških razumeva dvoumna elektronska sporočila na načine, ki izražajo nevarno navezanost v primerjavi z udeleženkami raziskave. Pokazalo se je, da bolj pozitivno razumevajo dvoumna elektronska sporočila tisti udeleženci, ki bolj odkrito komunicirajo z vrstniki in izražajo več bližine v navezanosti ter manj odvisnosti. Tisti udeleženci, ki razvijejo anksiozne odnose z drugimi, razumevajo dvoumna elektronska sporočila na načine, ki izražajo nevarno navezanost. Sklenemo lahko, da bolj negativno razumevajo dvoumna elektronska sporočila tisti, ki imajo višji rezultat odklonilno izogibajočega stila navezanosti.
Ključne besede: navezanost, stili navezanosti, elektronska sporočila, študentje, dvoumno izražanje
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 182; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1016,84 KB)

9.
Spolna usmerjenost v povezavi z navezanostjo na partnerja in doživljanjem socialne opore
Miljana Lukić, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava povezavo med stili navezanosti v odraslosti in socialno oporo med homoseksualno in heteroseksualno usmerjenimi posamezniki. Natančneje, namen raziskave je bil ugotoviti, ali prihaja do razlik v stilih navezanosti na partnerja in dojemanju socialne opore med homoseksualno in heteroseksualno usmerjenimi posamezniki. Tematike se raziskava loteva v povezavi z Bowlbyjevo teorijo navezanosti in doživljanjem socialne opore s strani prijateljev in družine. Preučeni teoretični viri nam kažejo, da imajo pri otrokovem občutku varnosti in zaupanja v svet veliko vlogo njegove ponavljajoče izkušnje s pomembnimi drugimi v zgodnjem otroštvu. Te izkušnje vplivajo na to, kaj bo posameznik kasneje v življenju pričakoval od sveta oziroma kako bo videl sebe in druge. V raziskavo je bilo vključenih 129 žensk in 102 moških. Glede na spolno usmerjenost je bilo v vzorec vključenih 112 homoseksualno usmerjenih, od tega je bilo 54 žensk in 58 moških. Prav tako je bilo v vzorec vključenih 119 heteroseksualno usmerjenih, od tega je bilo 75 žensk in 44 moških. Udeleženci so izpolnili dva vprašalnika, in sicer Vprašalnik zaznave socialne opore (Perceived Social Support from Friends and Family (PSS-Fr in PSS-F) Procidano in Heller, 1983) in Vprašalnik medosebnih odnosov (Relationship questionnaire, Bartholomew in Horowitz, 1991). Rezultati naše raziskave so potrdili hipotezo, da obstaja razlika med homoseksualno in heteroseksualno usmerjenimi v stilih navezanosti na partnerja in v zaznavi socialne opore prijateljev in družine. Za razliko od posameznikov, ki imajo ne-varen stil navezanosti na partnerja (preokupiran, plašljiv ali odklonilen), posamezniki, ki imajo varen stil navezanosti na partnerja, prejemajo več opore prijateljev in družine.
Ključne besede: Homoseksualno usmerjen, heteroseksualno usmerjen, stili navezanosti na partnerja, socialna opora
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 44; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici