Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Priljubljenost spletnega socialnega omrežja Instagram se je v zadnjih letih izrazito povečala, kljub temu pa le-ta ostaja v primerjavi z ostalimi spletnimi socialnimi omrežji zelo neraziskan. Zato smo se v magistrskem delu namenili raziskati, kako je intenzivnost uporabe Instagrama povezana s stopnjo samospoštovanja, nagnjenostjo k socialni primerjavi in s stili navezanosti ter povezavo med posameznikovim stilom navezanosti in nagnjenostjo k socialni primerjavi. V raziskavi je sodelovalo 250 posameznikov, 70 moških in 180 žensk. Spletni vprašalnik je bil sestavljen iz osnovnih demografskih vprašanj ter naslednjih pripomočkov: prilagojene Lestvice intenzivnosti uporabe Facebooka (Ellison, Steinfeld in Lampe, 2007), prilagojenega vprašalnika Socialne primerjave na Facebooku (Steers, Wickham in Acitelli, 2014), Rosenbergove lestvice samospoštovanja (Rosenberg, 1965) ter Lestvice navezanosti za odrasle – LNO (Collins, 1996). Ugotovili smo, da bolj intenzivno, kot posamezniki uporabljajo Instagram, bolj se primerjajo na Instagramu z ostalimi uporabniki. Statistična analiza je pokazala, da med samospoštovanjem in intenzivnostjo uporabe Instagrama ne obstaja statistično pomembna povezava. Prav tako je pokazala, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v intenzivnosti uporabe Instagrama med posamezniki z varnim in posamezniki z izogibajočim stilom navezanosti, niti med posamezniki s preokupiranim in posamezniki z izogibajočim stilom navezanosti. Izkazalo se je, da posamezniki s preokupiranim stilom navezanosti v večji meri uporabljajo socialno primerjavo na Instagramu v primerjavi s posamezniki, ki imajo varen stil navezanosti. Med moškimi in ženskami v povprečnem času uporabe Instagrama v zadnjem tednu ne obstaja statistično pomembna razlika. Glede na zakonski stan pa obstajajo razlike v povprečni uporabi Instagrama v prejšnjem tednu – poročeni posamezniki ga uporabljajo manj kot tisti, ki so samski ali v zvezi.
Ključne besede: samospoštovanje, stili navezanosti, socialna primerjava, Instagram
Objavljeno v DKUM: 09.01.2020; Ogledov: 1587; Prenosov: 323
Celotno besedilo (804,89 KB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Povezava med razumevanjem dvoumnih elektronskih sporočil in stili navezanosti sestavljata dva dela, in sicer teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem navezanosti, predstavili teorijo navezanosti in opisali vzorce in stile navezanosti v otroštvu, še posebej smo poudarili razvoj navezanosti v odraslosti, ker raziskava zajema populacijo študentov. Preučili smo značilnosti štirih stilov navezanosti pri odraslih. V drugem poglavju teoretičnega dela magistrskega dela smo opredelili pojem komunikacije, predstavili različne oblike komuniciranja in pojasnili značilnosti elektronsko podprte komunikacije. Ker nas zanima, kako študentje razumevajo dvoumna elektronska sporočila, bomo pojasnili prej omenjeni pojem in opisali nekaj pravil elektronsko podprtega komuniciranja. V empiričnem delu smo rezultate pridobili s pomočjo štirih anketnih vprašalnikov. Vprašalnike je rešilo 184 študentov treh različnih fakultet, od prvega do četrtega letnika študija. V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšna je povezava med razumevanjem dvoumnih elektronskih sporočil in stili navezanosti študentov glede na spol. Podatke, ki smo jih pridobili, smo obdelali s statističnim programom SPSS in z različnimi statističnimi metodami. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med spoloma v razumevanju dvoumnih elektronskih sporočil, in sicer več moških razumeva dvoumna elektronska sporočila na načine, ki izražajo nevarno navezanost v primerjavi z udeleženkami raziskave. Pokazalo se je, da bolj pozitivno razumevajo dvoumna elektronska sporočila tisti udeleženci, ki bolj odkrito komunicirajo z vrstniki in izražajo več bližine v navezanosti ter manj odvisnosti. Tisti udeleženci, ki razvijejo anksiozne odnose z drugimi, razumevajo dvoumna elektronska sporočila na načine, ki izražajo nevarno navezanost. Sklenemo lahko, da bolj negativno razumevajo dvoumna elektronska sporočila tisti, ki imajo višji rezultat odklonilno izogibajočega stila navezanosti.
Ključne besede: navezanost, stili navezanosti, elektronska sporočila, študentje, dvoumno izražanje
Objavljeno v DKUM: 25.05.2017; Ogledov: 1795; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1016,84 KB)

Opis: Popularnost Facebooka je v zadnjih nekaj letih izrazito narastla, vendar kljub temu njegov vpliv na partnerske odnose še zmeraj ostaja relativno neraziskan. Magistrsko delo ugotavlja, kako je uporaba Facebooka povezana z ljubosumjem in nadzorom partnerja na Facebooku ter z zadovoljstvom v samem partnerskem odnosu. Ker pa je romantična ljubezen proces navezanosti, se nam je prav tako zdelo pomembno, da v empiričnem delu raziščemo povezavo med različnimi stili navezanosti in ljubosumjem na Facebooku. V raziskavi je sodelovalo 490 oseb (94 moških in 396 žensk), starih med 17 in 55 let, ki so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz Lestvice intenzivnosti uporabe Facebooka – FBI, Vprašalnika medosebnih odnosov – RQ, Vprašalnika navezanosti v bližnjih odnosih – ECR-R, Lestvice ljubosumja na Facebooku – FJS ter Lestvice ocene partnerskega odnosa – RAS. Statistična analiza je pokazala, da sta intenzivnost uporabe Facebooka in ljubosumje na Facebooku pozitivno povezana. Tisti, ki na Facebooku dnevno preživijo do 30 minut, so izražali nižjo stopnjo ljubosumja kot tisti, ki na Facebooku dnevno preživijo več kot 60 minut. Razlike glede na spol se niso pokazale kot statistično pomembne. Ljubosumje in nadzor partnerja na Facebooku sta se izkazala za močno pozitivno povezana. Rezultati analize so med drugim pokazali, da je zadovoljstvo v partnerskem odnosu negativno povezano z ljubosumjem na Facebooku, medtem ko med zadovoljstvom v partnerskem odnosu in intenzivnostjo uporabe Facebooka ni povezave. Pri stilih navezanosti in ljubosumju na Facebooku smo ugotovili, da so osebe višje na lestvici ljubosumja na Facebooku kot prevladujoči stil navezanosti pogosteje izbrale enega izmed ne-varnih stilov (plašljivo-izogibajoč, preokupiran), v primerjavi z osebami nižje na lestvici ljubosumja, ki so za prevladujoči stil najpogosteje izbrale varen stil navezanosti. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja povezave Facebooka in partnerskih odnosov v nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: partnerski odnosi, ljubosumje, stili navezanosti, varen stil, plašljivo-izogibajoč stil, preokupiran (ambivalenten) stil, odklonilno-izogibajoč stil, uporaba Facebooka, nadzor partnerja na Facebooku, zadovoljstvo v partnerskem odnosu
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 2576; Prenosov: 433
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Navezanost na stare starše pri osnovnošolskih otrocih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Magistrsko delo se osredotoča na dva pojma, in sicer navezanost ter stari starši. Osredotočili smo se na različne avtorje in preučili njihove opredelitve navezanosti ter opisali značilnosti različnih vzorcev navezanosti, med katere spadajo varna navezanost, izogibajoča navezanost, ambivalentna navezanost in neorientirana navezanost. Opisali bomo tudi, kako poteka razvoj navezanosti ter kateri dejavniki vplivajo nanjo in na kakšen način. Zanimalo nas je tudi, na kakšen način in s katerimi pripomočki lahko kakovost otrokove navezanosti merimo. V drugi polovici teoretičnega dela se bomo osredotočili tudi na stare starše, opredelili pojem in podrobneje spoznali njihove značilnosti. Spoznali bomo različne tipe starih staršev, ki na eni strani govorijo o formalnem, zabavnem, nadomestnem in oddaljenem odnosu med starimi starši in vnuki, na drugi strani pa o posesivnih, prezahtevnih in servilnih starih starših. Opisali bomo tudi vlogo starih staršev, v kateri bomo opisali podobnosti in razlike med vlogami v preteklosti in sodobnosti. Proti koncu teoretičnega dela bomo spoznali značilnosti navezanosti osnovnošolskih otrok na njihove starše, kar je glede na problem empiričnega dela naloge najpomembnejše poglavje. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom, ki je bil namenjen starim staršem, prišli do rezultatov. Vprašalnik je rešilo 199 starih staršev, katerih vnuki obiskujejo osnovno šolo od 1. do 5. razreda. V nalogi smo prikazali razlike pri navezanosti vnukov na stare starše glede na spol vnuka, razred, ki ga obiskujejo, ali so stari starši po mamini ali po očetovi strani, starost starih staršev, status zaposlitve starih staršev ter oddaljenost bivanja starih staršev. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med posameznimi vzorci navezanosti in prej naštetimi demografskimi značilnostmi anketirancev. Pridobljeni podatki, ki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili vneseni v program SPSS in obdelani z različnimi statističnimi metodami. Ugotovili smo, da je najpogostejši vzorec navezanosti vnukov na stare starše varna navezanost, saj je bila povprečna ocena trditev, ki spadajo v ta vzorec, višja od ostalih treh vzorcev. Prav tako smo ugotovili, da pri večini raziskovanih podatkov obstajajo razlike pri navezanosti vnukov na stare starše, in sicer glede na spol vnukov, glede na razred, ki ga vnuki obiskujejo, glede na starost starih staršev, glede na zaposlenost in oddaljenost bivanja starih staršev. Nismo pa odkrili pomembnih razlik v navezanosti vnukov na stare starše glede na to, ali so stari starši po materini ali očetovi strani.
Ključne besede: navezanost, stili navezanosti, stari starši, stili starih staršev, vnuki
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 3013; Prenosov: 314
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Mladostniško delinkventno vedenje je eden od večjih problemov sodobnih družb, saj so mladi del prebivalstva, ki bo prevzel odgovornost za prihodnost družbe. Številne študije kažejo, da se iz dela delinkventne populacije mladih kasneje rekrutirajo kriminalni povratniki, večkratni povratniki in delinkveti iz navade, ki sestavljajo najtrdovratnejši del vsake kriminalne populacije, ki je odporna na vse vzgojne ukrepe, prevzgojo in penološko obravnavo (Singer, 1997). V zadnjih letih se je močno spremenila tudi struktura družine in posledično tudi odnos med starši in otroci, s tem pa se je povečala pojavnost mladostniške delinkvence (Kierkus, Johnson in Hewitt, 2010). V petih mariborskih poklicnih šolah smo izvedli raziskavo, kjer je skupno 288 dijakov prvih in drugih letnikov izpolnjevalo vprašalnik, v katerega so bile vključene Achenbachova samoocenitvena lestvica YSR, Vprašalnik medosebnih odnosov RQ, Lestvica družinskih procesov za adolescente AFP in Vprašalnik spoprijemanja COPE. Statistična analiza je pokazala, da se pojavnost delinkventnega vedenja ne razlikuje glede na spol mladostnika in na strukturo družine ter da so pomembnejši kot sama stuktura odnosi med starši in mladostniki oziroma procesa, kot sta starševska bližina in nadzor. Rezultati so opozorili na problematiko slabe vrstniške družbe, ki igra osrednjo vlogo v obdobju mladostništva. Čeprav za delinvektno vedenje ni značilna varna navezanost, nismo odkrili povezave med delinkventim vedenjem in oblikami ne-varne navezanosti. Nadalje smo odkrili pomembne pozitivne povezave med delinkvenco in uporabo drog pa alkohola ter med preokupiranim stilom navezanosti in štirimi strategijami spoprijemanja s stresom, in sicer z zanikanjem, vedenjsko neaktivnostjo, miselno neaktivnostjo in uporabo drog in alkohola. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja dejavnikov delinvektnega vedenja v nadaljnih raziskavah.
Ključne besede: Delinkventno vedenje, stili navezanosti, načini spoprijemanja, starševska bližina in nadzor, adolescenca.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2015; Ogledov: 2892; Prenosov: 515
Celotno besedilo (1,24 MB)