| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM PRI DELU IN VODENJEM V UKC MARIBOR
Vanja Borko, 2017, magistrsko delo

Opis: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati jim pa dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Ključne besede: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 82; Prenosov: 0

2.
Agilni management človeških virov in agilni stil vodenja
Betina Ivajnšič, 2020, magistrsko delo

Opis: Današnje ekonomsko, poslovno in tehnološko okolje organizacij po celem svetu je izjemno hitro spominja. Organizacije se poskušajo odzivati in prilagoditi na te spremembe, da bi lahko zagotovile svoj obstoj tudi v prihodnosti. Namreč, fleksibilne organizacije imajo boljše možnosti za preživetje. Tradicionalno je agilnost opredeljena kot sposobnost hitrega in enostavnega gibanja. V povezavi s managementom človeških virov pa pomeni agilnost sposobnost prilagajanja in razvoja ljudi in procesov, kar je posledica hitrih in nepredvidljivih sprememb v zunanjem in notranjem okolju organizacije. Agilnost v organizaciji obstaja na individualni, strateški in organizacijski ravni in je danes že postaja del vsakdanjika večine organizacij. Namreč, spodbuja organizacijo, da se nauči na spremembe v okolju gledati kot na priložnosti, se na njih hitro odzove in jih spremeni v lastne koristi, ki ji prinašajo konkurenčno prednost na trgu. Z agilno miselnostjo se organizacije osredotočajo na svoje zaposlene, se lažje soočajo z različnimi izzivi, proces učenja in usposabljanja postane hitrejši ter bolj učinkovit, pa tudi na spremembe se odzivajo hitreje in bolj pozitivno. Agilni pristopi in prakse povečujejo fleksibilnost in avtonomija dela, s nenehnim kroženjem povratnih informacij. Delo poteka v samoorganizirajočih funkcionalnih timih, kjer je odločanje razpršeno med delavce in ni več tako centralizirano kot v preteklosti. Avtonomija poviša stopnjo motivacije, motivirani zaposleni pa so bolj uspešni člani tima, in so se tako pripravljeni tudi učiti in so željni tudi sami izboljšati sebe, svoje znanje in sposobnosti, ter s tem tudi svoje delo. Vodja agilne transformacije v organizaciji je agilni vodja, ki spodbuja, pomaga in vodi ostale skozi novosti agilnosti. Po pregledu literature smo potrdili prvo hipotezo, da v organizaciji lahko vzpostavimo agilni management človeških virov. S preverjanjem druge hipoteze smo ugotovili, da agilni management človeških virov zahteva agilnega vodjo kadrovskega oddelka. Tretja hipoteza pa je preverjala, ali agilni management človeških virov vodi k povečanju uspešnosti v organizaciji. Vse tri postavljene hipoteze smo sprejeli. Ne glede na to pa je pomembno izpostaviti, da je pojem agilnost in agilni management precej novo področje, na katerem še ne ostaja veliko praktičnih primerov in še je vedno v začetnih fazah raziskovanja in obravnave. Vsekakor je to področje, ki ostaja odprt problem in je tako tema za nadaljnjo raziskovanje. Na temelju pregleda dostopne znanstvene in strokovne literature smo oblikovali model agilne transformacije za organizacijo in proces razdelili v tri stopnje, ki so načrtovanje agilne transformacije, implementacija agilne transformacije ter zadnja, analiza in vzdrževanje agilne transformacije.
Ključne besede: management človeških virov, agilnost, agilni management človeških virov, agilni stil vodenja, agilna transformacija
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 235; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

3.
Vloga stilov vodenja in opore nadrejenega pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter delovni zavzetosti
Sergeja Jelenko, 2020, magistrsko delo

Opis: Gospodarske spremembe in tehnološki napredek vplivata na prepletanje mej med delom in zasebnim življenjem. Zaradi prehoda službenega področja v zasebno se odpirajo razprave o počutju zaposlenih na delovnih mestih in dejavnikih, ki na to vplivajo. Namen raziskave je proučiti dejavnike usklajevanja dela in zasebnega življenja, z osredotočenostjo na oporo nadrejenega in stila vodenja, v povezavi z delovno zavzetostjo. Dodatno smo želeli ugotoviti razlike med različnimi skupinami zaposlenih. Dodatno smo želeli preveriti, kateri stil vodenja je zaznan kot najbolj oporen ter ustrezen v proizvodni organizaciji. Vzorec predstavlja 157 zaposlenih v proizvodni industriji Savinjske regije. Rezultate smo preverili s t-testi in hierarhično regresijsko analizo. Izkaže se, da je ključni dejavnik usklajevanja dela in zasebnega življenja opora nadrejenega, ki pripomore k obogatitvi ter zmanjša konflikt zaradi dela. Obogatitev zaradi dela in transakcijsko vodenje se izkažeta kot napovednika zavzetosti. Vodstveni zaposleni na delovnem mestu doživljajo večjo obogatitev in zavzetost. Zaposleni v režiji so bolj zavzeti od tistih v proizvodnji, na obeh področjih pa sta ustrezna oba stila vodenja. Zaposleni dojemajo vedenje nadrejenega kot oporo, kadar pri vodenju uporablja transformacijsko vodenje in pogojno nagrado pri transakcijskem. Pasivno-izogibajoči stil vodenja pa se povezuje z doživljanjem konflikta zaradi dela in je negativni napovednik opore nadrejenega.
Ključne besede: konflikt in obogatitev zaradi dela, opora nadrejenega, stil vodenja, delovna zavzetost
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

4.
Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja v različnih kulturah
Tinkara Hren, 2019, diplomsko delo

Opis: Ljudje živimo v času nenehnih sprememb, ki rušijo stereotipe o ženskem in moškem spolu. Še pred nekaj desetletji so vodilne položaje zavzemali v veliki večini le moški, saj so bili dolgo časa definirani s pojmi, kot so moč in ugled. Danes je v podjetjih na najvišjem mestu hierarhije mogoče opaziti tudi ženske, ki so po mnenju mnogih avtorjev zaradi različnih osebnostnih značilnosti in delovnih izkušenj razvile drugačen, lasten stil vodenja, v primerjavi z moškim stilom vodenja. Čeprav se na prvi poglej ne zdi tako, ima pri vodenju zelo pomembno vlogo tudi kultura. Njeno nepoznavanje pa je razlog, da imajo tuja podjetja pogosto napačen pristop, saj veliko norm, ki jih ena kultura sprejema za primerne, v drugi državi niso primerne. Kadar želimo predstaviti vedenje ljudi v poslovnem svetu, je torej potrebno upoštevati tudi kulturo. Cilj diplomskega dela je bil predstaviti, kakšne so razlike med moškim in ženskim stilom vodenja in kako na to vpliva kultura, v kateri podjetje deluje in posluje. Naš namen je bil izbrati tri različne kulture, jih med sabo primerjati in predstaviti razlike med spoloma na vodilnih položajih v slovenski, japonski in švedski kulturi. V začetku diplomske naloge smo preučevali stile vodenja in ugotavljali, katere so ključne značilnosti uspešnega vodje. Iskali smo lastnosti, ki jih pripisujemo moškemu stilu vodenja, in lastnosti, ki pripisujemo ženskemu ter predstavili ovire, s katerimi se srečujejo ženske na svoji poti pri ustvarjanju kariere. V nadaljevanju smo pojasnili pomen kulture pri vodenju, osredotočili pa smo se na tri izbrane kulture: slovensko, japonsko in švedsko. Predstavili smo kultura v omenjenih državah, kako poteka vodenje podjetij in kako dojemajo ženske na višjih položajih. Zbrali smo lastnosti moških in ženskih vodij ter prikazali razlike med njimi. Ob koncu diplomskega projekta smo prišli do ugotovitev, da razlike v vodenju med obema spoloma obstajajo. Tako moški kot tudi ženske si izberejo svoj način vodenja zaposlenih, vendar na vodilnih položajih še vedno prevladujejo moški in njihov stil vodenja. Kulture, ki smo jih preučevali, se med sabo pomembno razlikujejo, vsaka kultura pa je edinstvena. V diplomskem delu smo ugotovili, da se največje razlike opazijo pri dojemanju moških in ženskih vodij. Medtem ko Slovenija in Švedska zagovarjata enakost med spoloma, je Japonska še vedno precej tradicionalna na tem področju. Razumeti moramo, da nekaj, kar je za našo kulturo povsem običajno in vsakdanje, ima lahko za drugo kulturo čisto drug pomen. Ravno zato je pomembno, v primeru poslovanja z drugo državo, da te kulturne razlike tudi dovolj dobro poznamo.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, moški in ženski stil vodenja, kultura, Slovenija, Japonska, Švedska
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 497; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (548,47 KB)

5.
Vodenje malega podjetja
Tomaž Orthaber, 2018, diplomsko delo

Opis: Vodenje podjetja pomembno določa raven njegovega delovanja in tudi pričakovanih rezultatov. To še posebej velja za mala podjetja, pri katerih ima vodenje odločilno vlogo pri obstoju in razvoju. Naloga obravnava problematiko vodenja malih podjetij, na katero vplivajo značilnosti delovanja teh podjetij ter specifičnosti pri oblikovanju ter izvajanju vodenja. Zaradi svojih posebnosti se vodenje malega podjetja pomembno razlikuje od vodenja velikega podjetja. Iz celotne teorije vodenja smo v nalogi predstavili in preučili Fiedlerjev model vodenja, transformacijski model vodenja ter Crosbyjev pristop k vodenju. Teoretična spoznanja o vodenju smo nato uporabili za obravnavo slogov vodenja po Kurtu Lewinu in Rensisu Likertu ter značilnosti njihove uporabe v okolju malih podjetij. Dodatno smo primernost posameznih slogov vodenja preučili v okviru življenjskega cikla obravnavanih podjetij. V nalogi smo življenjski cikel podjetij preučili na osnovi teorije rasti in razvoja podjetij. V aplikativnem delu naloge pa smo teoretična spoznanja o vodenju povezali z dejavnostmi in procesi, ki potekajo v temeljnih fazah življenjskega cikla malih podjetij. To smo naredili tako, da smo izvedli intervju z lastnikom malega podjetja, nato pa smo povezali njegove izkušnje in prakso s teoretičnimi spoznanji v tem diplomskem delu.
Ključne besede: vodenje, malo podjetje, stil vodenja, teorije vodenja, življenski cikel, organizacija
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 488; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (578,76 KB)

6.
Management znanja v okviru mentorskega stila vodenja
Simon Kos, 2018, diplomsko delo

Opis: Zgodovina nas uči, da je človek eden najpomembnejših dejavnikov v podjetju. Včasih so delavce postavili na delovno mesto in jim dali delo brez razlage in brez vsake pomoči. Danes pa temu več ni tako, saj lahko vidimo, da velika večina podjetij veliko vlaga v izobraževanje in učenje svojih zaposlenih. Danes človeku ne damo več samo dela, temveč ga na to delo tudi temeljito pripravimo. Ponudimo mu izobraževanje, ki se najbolj prilega njegovemu profilu ter ga razvijamo tako, da lahko podjetju prinese čim več novih znanj. Delodajalec si svojega zaposlenega prilagodi glede na svoje podjetje tako, da lahko zanj čim več stori oziroma mu čim več doprinese. Ne le v finančnem smislu, temveč imamo v mislih tudi znanja, ki jih nekdo prinese v organizacijo. V diplomskem delu bomo govorili o managementu znanja in prenosu znanja med nadrejenimi in podrejenimi glede na stil vodenja, ki se uporablja v organizaciji. Opredelili bomo proces vodenja, vodjo, njegove naloge in lastnosti uspešnega vodje. Prav tako bomo razložili, zakaj je pomemben management znanja in kako se s tem soočajo podjetja v praksi. Podrobneje bomo opredelili aktualne stile vodenja in ocenili prenos znanja v vsakemu izmed njih. Posebej bomo preučili okvire mentorskega stila vodenja ter njegovo implementacijo v podjetju Etrad3 d.o.o. Izvedli bomo intervjuje z nadrejenimi in podrejenimi v omenjeni organizaciji ter tako pridobili informacije o njihovem dojemanju prenosa znanja. Iz teh podatkov bomo analizirali management znanja v podjetju in pripravili predloge za izboljšanje stanja v podjetju in predloge za uporabo v praksi. Z raziskavo smo ugotovili, da prihaja v mentorskem stilu vodenja do boljšega prenosa znanja kot v ostalih obravnavanih stilih. To smo potrdili tako z teoretično vsebino, kot tudi z raziskavo v izbranem podjetju. Ugotovili smo, da ima največji vpliv na prenos znanja med nadrejenimi in podrejenimi motiviranost vsakega posameznika.
Ključne besede: management znanja, vodenje, vodja, znanje, prenos znanja, stil vodenja, mentorski stil vodenja
Objavljeno: 14.11.2018; Ogledov: 550; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (734,69 KB)

7.
POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM PRI DELU IN VODENJEM V UKC MARIBOR
Vanja Borko, 2017, magistrsko delo

Opis: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov lastne raziskave, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati pa jim dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Ključne besede: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 895; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

8.
Položaj žensk v vodenju organizacij na štajerskem
Tjaša Vodeb, 2017, magistrsko delo

Opis: Naslov magistrske naloge: Položaj žensk v vodenju organizacij na Štajerskem Napisano magistrsko delo obravnava vlogo žensk na vodilnih položajih, njihov stil vodenja, razlike med ženskami in moškimi na vodilnih položajih ter ovire, s katerimi se ženske na vodilnih položajih srečujejo. Čeprav vodilne položaje v veliki meri zasedajo moški, se tja počasi vzpenjajo tudi ženske. Ženske postajajo bolj ambiciozne ter nadaljujejo študij, v upanju na boljša delovna mesta. Kljub temu je na vodilnih položajih še vedno manjše število žensk kot moških, zato se nam poraja vprašanje, zakaj prihaja do takšnih razlik. Eden izmed glavnih vzrokov, zakaj je na vodilnih položajih manj žensk kot moških, je patriarhalna družba, zaradi česar je okolje bolj naklonjeno moškim vodjem. Splošno stanje v družbi vpliva tudi na to, da so ženske manj gotove in usmerjene v doseganje kariernih ciljev. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični del in empirični del. Teoretični del vsebuje štiri poglavja. Prvo poglavje predstavlja uvod. Drugo poglavje opredeljuje menedžment in vodenje ter razliko med njima. Prav tako obravnava naloge, ravni, teorije, modele, stile in načine vodenja. V tretjem poglavju je predstavljen položaj žensk na vodilnih položajih, načini vodenja, ki se jih poslužujejo, in ovire, s katerimi se ženske srečujejo. Zadnje poglavje v teoretičnem delu zajema pomen družine in kariere pri ženskah. Empirični del magistrske naloge vsebuje raziskavo žensk na vodilnih položajih na Štajerskem. Proučili bomo omejitve, s katerimi se soočajo ženske menedžerke, katere stile vodenja uporabljajo in kako premagujejo stres. Naloga vključuje tudi rešitve za možno izboljšanje položaja žensk na vodilnih položajih.
Ključne besede: ženske na vodilnih položajih, ženski in moški stil vodenja, ovire pri napredovanju ženskih menedžerk, rešitve menedžerk
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 572; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
PRIMERJAVA MED MOŠKIM IN ŽENSKIM STILOM VODENJA IN VPLIV VODENJA NA ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V BANKI X
Tanja Turkalj, 2016, magistrsko delo

Opis: Vodenje podjetja je v današnjem času treba prilagoditi okolju, če želimo, da bo uspešno poslovalo. Vodje morajo imeti zastavljene jasne cilje o tem, kaj želijo doseči, to pa bodo lahko dosegli s pravilnim usmerjanjem svojih sodelavcev. Vodenje se nanaša na ljudi, se pravi, kako jih usmerjati, motivirati, vplivati nanje, da bi svoje naloge reševali čim bolje in ob čim večjem zadovoljstvu. Zadovoljstvo zaposlenih, njihov položaj in počutje v podjetju so v veliki meri odvisni od nadrejenih, od njihove profesionalnosti in načina vodenja, na kar neposredno vplivajo osebnostne lastnosti, znanja in sposobnosti vodij. V magistrskem delu smo proučevali stile vodenja ter ugotavljali ključne kompetence uspešnega vodje, kakšen mora biti vodja in kakšno je pravo vodenje, ki vodi v uspešnost podjetja in zadovoljstvo zaposlenih.
Ključne besede: vodenje, vodja, stil vodenja
Objavljeno: 12.01.2017; Ogledov: 868; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

10.
Prevladujoči stil vodenja v podjetju X
Marjeta Pavlović, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Vodenje pomembno vpliva na uspešnost doseganja ciljev podjetja. Pomemben je tudi proces vodenja in vzgoja posameznika. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili vodenje, teorije vodenja, načine in stile vodenja, osebnostne lastnosti vodij in dejavnike ki vplivajo na vodenje (motivacija, komuniciranje, konflikti). V empiričnem delu pa prikazali rezultate raziskav in preverili hipoteze.
Ključne besede: Prevladujoči stil, vodenje, dejavniki vodenja, stili vodenja, podjetje X
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 537; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici