| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja
Alen Lovrec, 2021, diplomsko delo

Opis: Živimo v času nenehnih sprememb, ki se med drugim odražajo tudi na trgu dela. Ena pomembnejših značilnosti svetovnega trga dela v zadnjih letih je naraščanje deleža ženske delovne sile na vodilnih mestih. Čeprav se stvari premikajo, je naša družba daleč od enakosti, saj se ženske pri doseganju najvišjih položajev v organizacijah še zmeraj srečujejo z nekaterimi ovirami na delovnih mestih. Nekatere si postavljajo same, druge jim postavljajo družba in delovne zahteve. Da bi lahko ženske uresničile svoj potencial, morajo prepoznati ovire, ki jih pestijo na delovnem mestu, ter najti in uporabiti načine za njihovo premagovanje. Najpogostejše ovire vključujejo stereotipe o moškem in ženskem spolu, prebijanje steklenega stropa (predsodki, diskriminacija), kulturne, zakonske, izobraževalne in podjetniške ovire, spolno nadlegovanje in druge. V nalogi na podlagi intervjuja in lastnih ugotovitev podamo predloge za lažje premagovanje oziroma odpravo teh ovir.
Ključne besede: vodenje, stil vodenja, management, vodja, stereotipi, moški, ženske, žensko vodenje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 492; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

2.
Povezanost vzgojnih stilov staršev s perfekcionizmom in obsesivno-kompulzivno simptomatiko pri neklinični populaciji
Maša Žavbi, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo teoretično in empirično obravnava obsesivno-kompulzivni fenomen pri neklinični populaciji ter raziskuje vlogo zaznanih vzgojnih stilov staršev in posameznikovega perfekcionizma kot dejavnike razvoja in vzdrževanja obsesivno-kompulzivnih simptomov. V izvedeni raziskavi smo preverili, ali med splošno slovensko populacijo prihaja do pomembnih povezav med obravnavanimi konstrukti in v kolikšni meri vzgojni stil staršev ter dimenzije posameznikovega perfekcionizma napovedujejo obsesivno-kompulzivno simptomatiko. V raziskavi je sodelovalo 182 oseb, starih med 18 in 86 let. Podatke smo pridobili preko spletnega apliciranja vprašalnika o doživljanju obsesivno-kompulzivnih simptomov, vprašalnika starševske avtoritete in lestvice perfekcionizma. Rezultati analiz so pokazali, da na slovenskem vzorcu splošne populacije prihaja do statistično pomembnih: pozitivnih povezav med avtoritarnim vzgojnim stilom staršev in stopnjo posameznikovega perfekcionizma ter vsemi njegovimi dimenzijami; negativnih povezav med avtoritativnim vzgojnim stilom staršev in stopnjo posameznikovega perfekcionizma ter njegovimi maladaptivnimi dimenzijami; negativnih povezav med permisivnim vzgojnim stilom staršev in stopnjo posameznikovega perfekcionizma ter nekaterimi maladaptivnimi in adaptivnimi dimenzijami. Določene dimenzije perfekcionizma ter avtoritarni in avtoritativni vzgojni stil očeta so se izkazali kot pomembni napovedniki obsesivno-kompulzivne simptomatike. Odnos med avtoritarnim vzgojnim stilom očeta in stopnjo obsesivno-kompulzivnih simptomov moderira konstrukt perfekcionizma. Ugotovitve raziskave prispevajo k poglobljenemu razumevanju obsesivno-kompulzivnega fenomena in so prenosljive tako v klinični kot tudi akademski kontekst.
Ključne besede: obsesivno-kompulzivna simptomatika, vzgojni stil, perfekcionizem, neklinična populacija
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 333; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

3.
Stil vodenja, poslovno komuniciranje in običaji na Japonskem in v Sloveniji
Magdalene Palushaj, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali razlikovanje med slovensko in japonsko kulturo in običaji na področju vodenja podjetij, komuniciranja in poslovnih običajih. Izpostavimo lahko kar nekaj značilnosti, po katerih se Japonska in Slovenija pomembno razlikujeta, npr. po kulturi in vrednotah. Zato v Sloveniji vodijo podjetniki svoja podjetja na drugačen način, kot na Japonskem. Pomembno je, da so vsa podjetja po svetu, predvsem pa slovenska podjetja, seznanjena s tem, kako ključnega pomena je poznavanje ostalih kultur pri poslovanju, saj se tako lahko izognemo neprijetnim situacijam. V začetku diplomskega dela smo se usmerili v spoznavanje osnovnih pojmov vodenja, komuniciranja in poslovnih običajev ter njihovih pomembnosti. Osrednji del diplomskega dela temelji na opredeljevanju osnovnih značilnosti Japonske in Slovenije. Najprej sta posamezno predstavljeni obe državi, kasneje sledi predstavitev stilov vodenja, načinov vodenja, nekaj podatkov je namenjenih tudi odnosom med sodelavci, vodji, poslovnimi običaji, kot so oblačila, darila, sestanki, rokovanje, itd. Dotaknemo se tudi značilnosti skupinskega dela v obeh izbranih državah. Opisana je komunikacija v Sloveniji in na Japonskem. V tretjem delu diplomskega dela smo se na podlagi primerjav odločili prikazati razlike med Japonsko in Slovenijo. Iz primerjav je razvidno, da morda res ne bi bilo slabo, če bi pred sodelovanjem bili seznanjeni z drugačnim delovanjem držav, s katerimi delamo. Za Slovenijo bi lahko rekli, da je bolj individualistična, to pomeni, da postavlja posameznika v ospredje in njegovi interesi tako prevladajo nad skupino. Medtem ko je za Japonsko znano, da je precej kolektivistična država, je skupinsko usmerjena, kar pomeni, da odločitve raje sprejemajo kot neka homogena skupina. Vodenje se na vzhodu v primerjavi s Slovenijo pomembno razlikuje. Dotaknemo se poslovnih običajev, ki se vidno razlikujejo od naših. V Sloveniji imamo bolj blage poslovne običaje, na Japonskem se striktno držijo predpisanih poslovnih navad in so zelo užaljeni, če le-ti niso upoštevani. Nazadnje smo opisali tudi predlog za prakso, ki bi mnogim slovenskim podjetjem pomagal k uspešnejšemu poslovanju. Izpostavili smo določene predloge, kot so razni tečaji, izobraževanja, obisk podjetij v tujih državah in prav tako pojasnili, zakaj je pomembno poznavanje kulture za poslovanje s tujimi državami. V sklepu smo opisali naše temeljne ugotovitve in odprte probleme, na katere smo skozi diplomsko delo naleteli.
Ključne besede: Japonska, Slovenija, stil vodenja, komuniciranje, poslovni običaji
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 432; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1016,50 KB)

4.
POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM PRI DELU IN VODENJEM V UKC MARIBOR
Vanja Borko, 2017, magistrsko delo

Opis: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati jim pa dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Ključne besede: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 426; Prenosov: 0

5.
Uravnoteženje zasebnega in poslovnega življenja zaposlenega
Janja Lavrač, 2020, magistrsko delo

Opis: Usklajevanje zasebnega in poslovnega življenja ni enostavno. Pogosto gre za izbiro prioritet in sicer ali kariera, ali družina. V naši magistrski nalogi smo raziskali, kako dobro je uravnoteženo zasebno in poslovno življenje zaposlenega, glede na to, da je želja doseči čim višji nivo zadovoljstva na obeh ravneh. Menimo, da so rezultati raziskave očitno pokazali na težavo, ki zadeva čas za zasebnost, katerega pogosto odžira ravno poslovno življenje. Opažamo, da te težave ne postavljamo ravno v ospredje pri delu na kariernem uspehu in kreiranju družine v zasebnem življenju. Poglavitni rezultati naše raziskave so bili, da so splošne prioritete zaposlenih družina in bogastvo, slednja pa je kot večja želja predvsem pri mlajših od 25 let. V povprečju se večina anketirancev umešča v skupino, ki je dosegla željeno stopnjo ravnotežja med zasebnim in poslovnim življenjem. Dejstvo pa je, da to velja le pri polovici zaposlenih in je, kot navajajo drugi viri, v primerjavi z drugimi državami kar za 25% nižje. Z raziskavo, smo ugotovili, da so zaposleni v veliki meri preobremenjeni in da so bolj zadovoljni s poslovnim življenjem kot pa z zasebnim. Pridobljeni podatki kažejo na to, da se premalo (zavednega) časa posveča zasebnemu življenju, zato lahko le-to tudi pogosto najbolj trpi. Sprememba, ki bi jo bilo smiselno uvesti za lažje uravnoteženje zasebnega in poslovnega življenja, je vsekakor uvedba fleksibilnega urnika vsem zaposlenim. Ključna bi bila tudi uvedba delavnic ali priporočil delodajalcem s strani ustreznih institucij, da zaposlene ne preobremenijo z delom, ki ga po končanem delovniku morajo opravljati še doma. Menimo, da bile učinkovite tudi delavnice, ki izboljšujejo sposobnost samouprave lastnega dnevnega urnika, ki nato pozitivno vpliva na čas namenjen aktivnostim, vezanim na zasebno življenje.
Ključne besede: zasebno življenje, življenjski stil, poslovno življenje, uravnoteženost, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 14.01.2021; Ogledov: 468; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
Agilni management človeških virov in agilni stil vodenja
Betina Ivajnšič, 2020, magistrsko delo

Opis: Današnje ekonomsko, poslovno in tehnološko okolje organizacij po celem svetu je izjemno hitro spominja. Organizacije se poskušajo odzivati in prilagoditi na te spremembe, da bi lahko zagotovile svoj obstoj tudi v prihodnosti. Namreč, fleksibilne organizacije imajo boljše možnosti za preživetje. Tradicionalno je agilnost opredeljena kot sposobnost hitrega in enostavnega gibanja. V povezavi s managementom človeških virov pa pomeni agilnost sposobnost prilagajanja in razvoja ljudi in procesov, kar je posledica hitrih in nepredvidljivih sprememb v zunanjem in notranjem okolju organizacije. Agilnost v organizaciji obstaja na individualni, strateški in organizacijski ravni in je danes že postaja del vsakdanjika večine organizacij. Namreč, spodbuja organizacijo, da se nauči na spremembe v okolju gledati kot na priložnosti, se na njih hitro odzove in jih spremeni v lastne koristi, ki ji prinašajo konkurenčno prednost na trgu. Z agilno miselnostjo se organizacije osredotočajo na svoje zaposlene, se lažje soočajo z različnimi izzivi, proces učenja in usposabljanja postane hitrejši ter bolj učinkovit, pa tudi na spremembe se odzivajo hitreje in bolj pozitivno. Agilni pristopi in prakse povečujejo fleksibilnost in avtonomija dela, s nenehnim kroženjem povratnih informacij. Delo poteka v samoorganizirajočih funkcionalnih timih, kjer je odločanje razpršeno med delavce in ni več tako centralizirano kot v preteklosti. Avtonomija poviša stopnjo motivacije, motivirani zaposleni pa so bolj uspešni člani tima, in so se tako pripravljeni tudi učiti in so željni tudi sami izboljšati sebe, svoje znanje in sposobnosti, ter s tem tudi svoje delo. Vodja agilne transformacije v organizaciji je agilni vodja, ki spodbuja, pomaga in vodi ostale skozi novosti agilnosti. Po pregledu literature smo potrdili prvo hipotezo, da v organizaciji lahko vzpostavimo agilni management človeških virov. S preverjanjem druge hipoteze smo ugotovili, da agilni management človeških virov zahteva agilnega vodjo kadrovskega oddelka. Tretja hipoteza pa je preverjala, ali agilni management človeških virov vodi k povečanju uspešnosti v organizaciji. Vse tri postavljene hipoteze smo sprejeli. Ne glede na to pa je pomembno izpostaviti, da je pojem agilnost in agilni management precej novo področje, na katerem še ne ostaja veliko praktičnih primerov in še je vedno v začetnih fazah raziskovanja in obravnave. Vsekakor je to področje, ki ostaja odprt problem in je tako tema za nadaljnjo raziskovanje. Na temelju pregleda dostopne znanstvene in strokovne literature smo oblikovali model agilne transformacije za organizacijo in proces razdelili v tri stopnje, ki so načrtovanje agilne transformacije, implementacija agilne transformacije ter zadnja, analiza in vzdrževanje agilne transformacije.
Ključne besede: management človeških virov, agilnost, agilni management človeških virov, agilni stil vodenja, agilna transformacija
Objavljeno v DKUM: 06.11.2020; Ogledov: 827; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

7.
Vloga stilov vodenja in opore nadrejenega pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter delovni zavzetosti
Sergeja Jelenko, 2020, magistrsko delo

Opis: Gospodarske spremembe in tehnološki napredek vplivata na prepletanje mej med delom in zasebnim življenjem. Zaradi prehoda službenega področja v zasebno se odpirajo razprave o počutju zaposlenih na delovnih mestih in dejavnikih, ki na to vplivajo. Namen raziskave je proučiti dejavnike usklajevanja dela in zasebnega življenja, z osredotočenostjo na oporo nadrejenega in stila vodenja, v povezavi z delovno zavzetostjo. Dodatno smo želeli ugotoviti razlike med različnimi skupinami zaposlenih. Dodatno smo želeli preveriti, kateri stil vodenja je zaznan kot najbolj oporen ter ustrezen v proizvodni organizaciji. Vzorec predstavlja 157 zaposlenih v proizvodni industriji Savinjske regije. Rezultate smo preverili s t-testi in hierarhično regresijsko analizo. Izkaže se, da je ključni dejavnik usklajevanja dela in zasebnega življenja opora nadrejenega, ki pripomore k obogatitvi ter zmanjša konflikt zaradi dela. Obogatitev zaradi dela in transakcijsko vodenje se izkažeta kot napovednika zavzetosti. Vodstveni zaposleni na delovnem mestu doživljajo večjo obogatitev in zavzetost. Zaposleni v režiji so bolj zavzeti od tistih v proizvodnji, na obeh področjih pa sta ustrezna oba stila vodenja. Zaposleni dojemajo vedenje nadrejenega kot oporo, kadar pri vodenju uporablja transformacijsko vodenje in pogojno nagrado pri transakcijskem. Pasivno-izogibajoči stil vodenja pa se povezuje z doživljanjem konflikta zaradi dela in je negativni napovednik opore nadrejenega.
Ključne besede: konflikt in obogatitev zaradi dela, opora nadrejenega, stil vodenja, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 493; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
Stilanalyse ausgewählter deutscher und slowenischer politischer blogs
Rok Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Dandanašnji je blogerstvo novodobni trend, ki je prisoten tako pri mlajši kot tudi pri starejši generaciji. Izmed številnih podvrst blogov smo izbrali podvrsto politični blog. Politični blogovski zapis spada k presojevalnim besedilom, saj lahko skozenj jasno razberemo avtorjev odnos do tematike. V primerjavi z ostalimi podvrstami blogov, je politični blog bolj podoben poročevalskim žanrom. Njegova temeljna funkcija je interpretiranje, razčlenjevanje in pojasnjevanje aktualnih dogodkov. Bralcu je omogočen vpogled v ozadje različnih političnih dogajanj, avtor pa poleg tega razlaga, vrednoti in ponuja možne rešitve. Blogovske zapise lahko pisci objavljajo na različne načine. Zapis lahko objavijo v tradicionalni obliki časopisnega članka ali v novodobni obliki spletnega bloga. Med njima obstajajo določene razlike. Ena očitna razlika je interaktivnost, saj spletni blogovski zapisi omogočajo medsebojno komunikacijo med sporočevalcem in prejemnikom, pri čemer se bralci na zapis lahko odzovejo. Sporočevalec in prejemnik sta tako v komunikacijskem razmerju, v katerem sporočevalec blogovski zapis objavi, naslovnik pa se naveže nanj s komentarjem. Ta način komunikacije je dialoški, saj poteka obojesmerno. Cilj pričujočega magistrskega dela je analiza in primerjava izbranih nemških in slovenskih političnih blogov. Namen naloge je s pomočjo komparativne analize ugotoviti, katere podobnosti in razlike obstajajo med nemškimi in slovenskimi blogi, tako med obema jezikoma kot med posameznimi avtorji. Naša raziskava vključuje stilno analizo, ki je vitalnega pomena pri sleherni besedilni obravnavi. Pri stilni analizi namreč na tekst pogledamo iz različnih vidikov, ga razčlenimo in analiziramo. S pomočjo holistične analize tako pridemo do odgovorov na številna vprašanja. Vsa obravnavana besedila so analizirana na makro-, mezzo- in mikroravnini. Makrostilostična analiza je celostna analiza, medtem ko sta mezzo- in mikrostilistična analiza podrobni analizi besedila na ravni odstavka in stavka. Pri makrostilistični analizi smo osredinjeni na zunanjo obliko besedila ter splošne značilnosti, medtem ko se pri mikrostilistični analizi natančno posvetimo posameznim besedilnim delom. Izbrana besedila vsebinsko in časovno sovpadajo, saj obravnavajo problematiko migracij, ki je ena izmed osrednjih tem sodobnega časa. V predočeni magistrski nalogi so analizirani štirje politični blogovski zapisi – dva nemška in dva slovenska. Slovenska blogovska zapisa, ki sta bila izbrana za analizo v empiričnem delu, sta: »Cerarjeva budnost in Jelinčičeva grozljivost« Borisa Vezjaka ter N'Tokov »Kateri tujci so zdaj ok«. Nemški besedili pa nosita naslov: »Innenminister Friedrich möchte wieder Grenzkontrollen in der EU« ter »Syrien – der vergessene Krieg«. Njuna avtorja sta Anne Roth in Richard Gutjahr. Magistrsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema teoretične vsebine, ki so podstat empiričnega dela. V njem je obravnavana teorija o besediloslovju, kontrastivni tekstologiji, internetu, blogu in njegovi zgodovini, političnem blogu in njegovih lastnostih, ter retoričnih figurah. Nazadnje je predstavljena in opisana še metoda holistične stilne analize, ki je kasneje v empiričnem delu tudi realizirana. Empirični del vsebuje analizo izbranih nemških in slovenskih blogovskih zapisov. Besedila so najprej analizirana na makro ravnini, pri čemer je besedilo obravnavano kot celota. Makrostilistična analiza vsebuje vsebinski pregled, opiše zunanjo obliko blogovskega zapisa, opiše sestavne elemente, razkrije avtorjev namen pisanja, predstavi kompozicijo in strukturo ter opredeli funkcijski stil in stilne plasti.
Ključne besede: politični blog, kontrastivna tekstologija, stil, komparativna analiza, stilna analiza, makrostilistična analiza, mikrostilistična analiza
Objavljeno v DKUM: 07.01.2020; Ogledov: 709; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

9.
Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja v različnih kulturah
Tinkara Hren, 2019, diplomsko delo

Opis: Ljudje živimo v času nenehnih sprememb, ki rušijo stereotipe o ženskem in moškem spolu. Še pred nekaj desetletji so vodilne položaje zavzemali v veliki večini le moški, saj so bili dolgo časa definirani s pojmi, kot so moč in ugled. Danes je v podjetjih na najvišjem mestu hierarhije mogoče opaziti tudi ženske, ki so po mnenju mnogih avtorjev zaradi različnih osebnostnih značilnosti in delovnih izkušenj razvile drugačen, lasten stil vodenja, v primerjavi z moškim stilom vodenja. Čeprav se na prvi poglej ne zdi tako, ima pri vodenju zelo pomembno vlogo tudi kultura. Njeno nepoznavanje pa je razlog, da imajo tuja podjetja pogosto napačen pristop, saj veliko norm, ki jih ena kultura sprejema za primerne, v drugi državi niso primerne. Kadar želimo predstaviti vedenje ljudi v poslovnem svetu, je torej potrebno upoštevati tudi kulturo. Cilj diplomskega dela je bil predstaviti, kakšne so razlike med moškim in ženskim stilom vodenja in kako na to vpliva kultura, v kateri podjetje deluje in posluje. Naš namen je bil izbrati tri različne kulture, jih med sabo primerjati in predstaviti razlike med spoloma na vodilnih položajih v slovenski, japonski in švedski kulturi. V začetku diplomske naloge smo preučevali stile vodenja in ugotavljali, katere so ključne značilnosti uspešnega vodje. Iskali smo lastnosti, ki jih pripisujemo moškemu stilu vodenja, in lastnosti, ki pripisujemo ženskemu ter predstavili ovire, s katerimi se srečujejo ženske na svoji poti pri ustvarjanju kariere. V nadaljevanju smo pojasnili pomen kulture pri vodenju, osredotočili pa smo se na tri izbrane kulture: slovensko, japonsko in švedsko. Predstavili smo kultura v omenjenih državah, kako poteka vodenje podjetij in kako dojemajo ženske na višjih položajih. Zbrali smo lastnosti moških in ženskih vodij ter prikazali razlike med njimi. Ob koncu diplomskega projekta smo prišli do ugotovitev, da razlike v vodenju med obema spoloma obstajajo. Tako moški kot tudi ženske si izberejo svoj način vodenja zaposlenih, vendar na vodilnih položajih še vedno prevladujejo moški in njihov stil vodenja. Kulture, ki smo jih preučevali, se med sabo pomembno razlikujejo, vsaka kultura pa je edinstvena. V diplomskem delu smo ugotovili, da se največje razlike opazijo pri dojemanju moških in ženskih vodij. Medtem ko Slovenija in Švedska zagovarjata enakost med spoloma, je Japonska še vedno precej tradicionalna na tem področju. Razumeti moramo, da nekaj, kar je za našo kulturo povsem običajno in vsakdanje, ima lahko za drugo kulturo čisto drug pomen. Ravno zato je pomembno, v primeru poslovanja z drugo državo, da te kulturne razlike tudi dovolj dobro poznamo.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, moški in ženski stil vodenja, kultura, Slovenija, Japonska, Švedska
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 971; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (548,47 KB)

10.
Stilistische und gesprächsanalytische Aspekte im Radiointerview zwischen dem Gast Michael Mittermeier und dem Moderator Thomas Bille in der Sendung MDR KULTUR-Café
Jana Petek, 2019, magistrsko delo

Opis: Gespräche verlaufen in verschiedenen alltäglichen Situationen wie zum Beispiel unter Freunde, in der Familie, in Schule, auf der Arbeit, an öffentlichen Orten (Geschäft) und im Rahmen von Dienstleistungen. Außerdem sind Gespräche auch in den Medien vorhanden wie zum Beispiel im Radio und im Fernsehen. Obwohl das Gespräch grundlegend eine Form der Kommunikation ist, an der mindestens zwei Personen beteiligt sind, die sich über ein Thema miteinander unterhalten, muss man betonen, dass sich Mediengespräche gewissermaßen von den alltäglichen Gesprächen unterscheiden. Das zeigt sich in der Gesprächsstruktur wie auch in dem Grad der Bekanntschaft zwischen den Gesprächspartnern, in ihrer Vorbereitetheit auf das Gespräch und in dem Grad der Spontaneität. Die Spontaneität beeinflusst nämlich die Sprachverwendung im Gespräch, die sich auf die Standardsprache, Umgangssprache und Alltagssprache bezieht. Dabei stellt man sich die Fragen, wie viel die Mediengespräche, vor allem Radiointerviews spontan sind und welcher Gesprächsstil bei ihnen überwiegt. Deswegen habe ich mir als Gegenstand meiner Masterarbeit ein Radiointerview zwischen dem Gast Michael Mittermeier und dem Moderator Thomas Bille in der Sendung MDR KULTUR-Café ausgewählt, den ich mit drei weiteren Interviews aus derselben Radiosendung verglichen habe. Dabei habe ich mir drei Hypothesen gestellt, und zwar 1. der Verlauf des Gesprächs wird von dem Moderator bestimmt und es kommt zu keinen größeren Unterbrechungen und zu keinen sehr häufigen Sprecherwechseln; 2. die ausgewählten Radiointerviews sind strukturiert, was bedeutet, dass das Thema des Gesprächs bekannt ist und die Fragen grob vorbereitet sind, doch es sind auch Nachfragen möglich, die während des Gesprächsverlauf vorkommen; 3. den ausgewählten Radiointerviews überwiegt die Verwendung der Standardsprache, vor allem im Gesprächsstil des Moderators. Die Masterarbeit ist auf den theoretischen und empirischen Teil geteilt. Im theoretischen Teil habe ich die Begriffe Standardsprache, Umgangssprache und Alltagssprache definiert. Ebenso habe ich die Gesprächstypen Alltagsgespräch, Interview und Radiointerview definiert. Anschließend habe ich auch die Grundbegriffe der Gesprächsanalyse erklärt, und zwar den Sprecherwechsel, die Gesprächsphase, die Gesprächssequenz und den Gesprächsakt wie auch die Grundbegriffe der Stilanalyse Stil, Stilmittel, Stilfiguren und Stilebene. Im empirischen Teil habe ich mich der eigentlichen Analyse des Gesprächs gewidmet, und zwar zuerst der Gesprächsanalyse des Radiointerviews, in der ich mich dem Verlauf des Gesprächs nach den Gesprächsphasen gewidmet habe und das Gespräch in Hinsicht auf die Gesprächstypologie analysiert, wobei ich untersucht habe, inwiefern die ausgewählten Radiointerviews der alltäglichen Form des Gesprächs ähneln, vor allem aus der Sicht des spontanen Verlaufs des Gesprächs. In dem stilistischen Teil des Gesprächs habe ich untersucht, ob der Gesprächsstil in Radiointerviews bloß standardmäßig ist, oder ob er auch umgangssprachliche Elemente beinhaltet.
Ključne besede: Interview, Spontaneität, Stil, Umgangssprache, Gesprächsanalyse
Objavljeno v DKUM: 28.11.2019; Ogledov: 716; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici