| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga stila navezanosti pri vplivu socialne opore romantičnega partnerja na doživljanje bolečine : magistrsko delo
Asja Flamiš, 2024, magistrsko delo

Opis: Za pomoč pri obvladovanju težkih situacij se pogosto obrnemo na ljudi, ki so nam blizu. Socialna opora kot oblika socialne regulacije zajema interakcije s pomembnimi drugimi, ki lahko pomagajo pri uravnavanju čustev in bolečine. Romantični partnerji so se skozi raziskave pokazali kot najučinkovitejši pri regulaciji doživljanja bolečine in tudi pri spremembah nevronske aktivnosti med procesiranjem bolečine. Iskanje in prejemanje opore pa sta odvisna od raznih dejavnikov, med njimi tudi od vrste navezanosti. Stil navezanosti namreč pogosto usmerja nivo in kakovost socialne opore. Namen magistrskega dela je bil proučiti vlogo stila navezanosti pri vplivu socialne opore romantičnega partnerja na doživljanje bolečine partnerke in nevrofiziološke indikatorje partnerkine bolečine. V sklopu EEG-študije smo na vzorcu 36 romantičnih parov ugotovili, da prisotnost romantičnega partnerja pozitivno vpliva na doživljanje neprijetnosti bolečine partnerke in na z bolečino povezane ERP-komponente N1, P3 in LPP. Dodatno pa naši izsledki kažejo, da stil navezanosti ne igra vloge pri vplivu romantičnega partnerja na doživljanje neprijetnosti partnerkine bolečine ali pri vplivu romantičnega partnerja na nevrofiziološke potenciale, povezane z doživljanjem in procesiranjem bolečine. Naše ugotovitve se skladajo z literaturo, ki predpostavlja, da socialna opora s strani romantičnega partnerja deluje kot naravni analgetik za lajšanje bolečine, hkrati pa izpostavljamo nekaj pomanjkljivosti in omejitev študije. Na raziskovalnem področju vidimo veliko priložnost za nadaljnje raziskovanje in izpeljavo pomembnih aplikacij, predvsem v klinični praksi za uvedbo socialne opore kot podporne oblike zdravljenja akutne in kronične bolečine.
Ključne besede: socialna opora, regulacija bolečine, elektrofiziološki potenciali, stil navezanosti, EEG
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 53; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

2.
Učinek krajše meditativne in dihalne tehnike pri žalujočih z varnim stilom navezanosti : magistrsko delo
Tanja Goltnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Žalovanje je normativna čustvena izkušnja, ki se pojavi po izgubi ljubljene osebe, živali ali predmeta, ter je ena izmed najbolj bolečih in stresnih izkušenj v življenju. Kljub dobri raziskanosti procesa žalovanja v strokovni literaturi smo ob pregledu opazili, da primanjkuje preprostih, hitro delujočih in ekonomsko učinkovitih tehnik za izboljšanje telesnega in duševnega zdravja žalujočih. Namen tega magistrskega dela je zato bil preučiti učinke koherentne meditacije in tehnike cikličnega vzdihovanja na proces žalovanja pri žalujočih z varnim stilom navezanosti, kjer prevladuje internalizirana nadaljujoča se vez s pokojnikom. Izvedli smo randomizirano kontrolirano študijo, kjer smo 20 udeležencev razdelili bodisi v skupino, ki je dnevno izvajala vodeno koherentno meditacijo (eksperimentalna skupina), bodisi v skupino, ki je dnevno izvajala dihalno tehniko cikličnega vzdihovanja (kontrolna skupina), v skupnem trajanju štiri tedne. Z mešano ANOVO smo preverili učinek omenjenih tehnik na intenzivnost simptomov žalovanja, uravnavanje čustev, osamljenost, posttravmatsko rast ter pozitiven in negativen afekt. Statistične analize niso pokazale statistično značilnih učinkov na merjene konstrukte, kar pripisujemo večjemu osipu udeležencev, individualizaciji procesa žalovanja in tudi pomanjkljivostim eksperimentalnega dizajna. Kljub temu ima raziskava pomembne implikacije za nadaljnje raziskovanje na tem področju, hkrati pa smo v okviru magistrskega dela ustvarili veliko materialov, ki se lahko uporabijo v prihodnjih projektih.
Ključne besede: srčna koherenca, meditacija, fiziološki vzdihi, žalujoči, varen stil navezanosti
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (10,10 MB)

3.
Kreacije po navdihu francoske mode : diplomsko delo
Tjaša Rojnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana francoska moda. Predstavljena je Francija, kot država in prestolnica mode. Podrobneje smo raziskali njeno zgodovino mode, ki je raznolika in se je skozi obdobja veliko spreminjala. Opisali smo umetniške stile, ki so nanjo vplivali, najpomembnejše modne hiše, ki so znane v Franciji in po svetu. Cilj diplomskega dela je bil oblikovati žensko modno kolekcijo na osnovi zgodovini mode v Franciji. Modna kolekcija temelji na inspiraciji umetnosti in mode z obdobja rokokoja. Tako je nastalo osem kompletov oblačil. Izdelan in analiziran model je predstavljen s fotografijo.
Ključne besede: Francija, zgodovina mode, rokoko, francoski stil oblačenja, kolekcija ženskih oblačil, konstrukcija oblačil
Objavljeno v DKUM: 04.03.2024; Ogledov: 242; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (8,93 MB)

4.
Vpliv stila vodenja na motivacijo in komunikacijo v organizaciji
Iris Podgorelec, 2023, diplomsko delo

Opis: Na uspehe podjetja in želene cilje pripomorejo vodje in njihovi stili vodenja. Že samo vodenje ključno pripomore k opravljanju nalog in razporediti dela v podjetju. Zaposleni od vodje pridobijo tovrstne informacije, o načinu dela, izvedbi, organizaciji ipd. Uspešni vodje pripomorejo k dobremu počutju zaposlenega v podjetju, sodelujejo, komunicirajo in so strpni do svojih zaposlenih. Zaposlene tako ustrezno motivirajo in jim omogočajo možnost osebne rasti in napredovanja. So aktivi na vseh področjih in delujejo v prid podjetja ter zaposlenega. Z izbiro stila vodenja ključno pripomoremo k številnim procesom ter, k uspešnosti podjetja. Da pa bi zaposleni v podjetju delo kvalitetno in učinkovito opravljali jih morajo vodje ustrezno motivirati in z njimi komunicirati. Motivacija se v podjetju konstanto ponavlja in navsezadnje povečuje produktivnost ter moralo na delovnem mestu, hkrati pa zmanjšuje fluktacijo. Z motivacijo vzporedno poteka vodenje in komunikacija. Brez komunikacije se ljudi med seboj ne bi znali sporazumevati in izvrševati naloge, kot jih od nas zahtevajo nadrejeni. Pri komunikaciji poteka proces prenosa sporočil med dvema osebama (pošiljatelj, prejemnik). Kadar je komunikacija učinkovita, bosta obe osebi sporočilo zaznali in se nanj dosledno odzvali. Lahko se pa zgodi, da pride do šuma v komunikaciji, oziroma ovire, kjer se sporočilo ne posreduje v takšni obliki kot bi pošiljatelj to želel. Vodje z svojim načinom komuniciranja ogromno pripomorejo k dobremu ali slabemu počutju v podjetju. Svojim podrejenim morajo podati mnoge napotke, naloge, jih znati spoštovati in poslušati, tako, da bodo zaposleni imeli občutek, da so v podjetju pomembni. Z ustrezno komunikacijo lahko vplivamo tudi na samo motivacijo in naloge, ki se morajo opraviti. Dobra komunikacija je tako rekoč ključ do uspešnega podjetja. Če povzamemo, se vodenje, motivacija in komunikacija prekrivajo ena z drugim. Pomembno je, da vodja pozna cilje organizacije in stoji za svojimi stališči pri opravljanju nalog. Vendar se mora poistovetiti z svojimi zaposlenimi, jim znati prisluhniti, jih spoštovati ter dati občutek pomembnosti. Z dobrim nagrajevanjem pa tako še dodatno pripomorejo k »zvestobi« zaposlenih in kakovostni izvedbi končnih nalog. V diplomski nalogi smo na začetku predstavili pojme o vodenju, motivaciji in komunikaciji ter jih na kratko opisali. V raziskovalnem delu, bomo povzeli anketo zaposlenih in intervju vodje v izbranem podjetju. Zaključili bomo z povzetkom in potrdili ali ovrgli naše hipoteze.
Ključne besede: vodenje, stil vodenja, motivacija, motivacijske teorije, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 492; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
Značilnosti uspešnega vodje
Petar Vlahović, 2023, diplomsko delo

Opis: Vplivanje na druge ljude, motiviranje, usmerjanje njihovega dela, vse to je pomemben del vodenja. Na vodenje, kot enega od štirih procesov managementa, vpliva veliko dejavnikov, kot so: panoga podjetja, struktura zaposlenih, velikost podjetja, lastnosti in značilnosti vodje, veščine vodje idr. Tudi veliki vpliv na vodenje ima stil vodenja, ki ga vodja uporablja. Vodenje ne pomeni zgolj doseganje rezultatov podjetja, ampak tudi skrb za zaposlene in njihovo zadovoljstvo. Raziskovanjem, preučevanjem in analiziranjem procesa vodenja, vodji in managementa bomo ugotovili kaj pomeni uspešno vodenje, katere so značilnosti potrebne za uspešno vodenje, zakaj vsak ne more biti vodja in katere so razlike med managementom in vodenjem. Prav tako se bomo ukvarjali z vodenjem v konkretnem podjetju, imeli intervju z lastnikom tega podjetja in spoznali kaj on meni o vodenju in kakšen stil vodenja on uporablja. Diplomsko nalogo priporočamo vsakemu ki želi izvedeti več o vodenju, voditeljima in skuša uporabiti to znanje za izboljšanje svojega stila vodenja in uspešnosti svojega dela.
Ključne besede: vodenje, stil vodenja, management, vodja, manager, značilnosti vodje
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 568; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

6.
Vpliv starševskega vzgojnega stila na starostarševski vzgojni stil : magistrsko delo
Saška Kurnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Za vsakega posameznika, ki se znajde v vlogi vzgojitelja, je značilen določen vzgojni stil ali več teh. Tudi stari starši v odnosu z vnuki uporabljajo vzgojne stile, ki se izoblikujejo pod vplivom raznih dejavnikov. V magistrskem delu smo najprej predstavili nekaj teoretičnih izhodišč v povezavi z družino, vzgojo in starševskimi vzgojnimi stili ter medgeneracijskim prenosom vzgojnih stilov, nato pa smo se osredotočili na obdobje starega starševstva, pomen starih staršev in stile starega starševstva. Za namen raziskave, v okviru katere smo preučevali starševske in starostarševske vzgojne stile, povezave med njimi in dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje starostarševskih vzgojnih stilov, smo oblikovali vprašalnik, ki ga je izpolnilo 191 starih staršev. Rezultati raziskave so pokazali, da prevladuje formalni stil starega starševstva, ki mu tesno sledi staro starševstvo kot zabava. Pri dedkih je najpogostejši stil staro starševstvo kot posoda modrosti, pri babicah pa staro starševstvo kot zabava, kar je hkrati tudi najbolj prisotno pri mlajših starih starših. Oddaljeni stil je bolj značilen za razvezane stare starše in prevladuje v primerih, ko imajo stari starši hladne odnose s starši svojih vnukov oziroma z njimi nimajo stika. Ugotovili smo, da je za tiste stare starše, ki so v obdobju starševstva uporabljali predvsem razvajajoči in zanemarjajoči vzgojni stil, bolj značilno nadomestno starševstvo v odnosu z vnuki. Tisti, ki so se posluževali avtoritarnega vzgojnega stila, so v odnosu z vnuki prav tako pogosteje v vlogi nadomestnega starša in posode modrosti.
Ključne besede: vzgojni stil, starševstvo, staro starševstvo, prenos vzgojnega stila
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

7.
Stili vodenja, kultura in poslovni običaji - primerjava Slovenije in Kitajske
Blaž Zadravec, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili kulturo, vodenje in poslovne običaje Slovenije in Kitajske, nato pa smo državi še primerjali. V današnjem poslovnem svetu lahko pride do številnih napak oziroma težav predvsem na poslovnih sestankih, kjer se srečujejo različne kulture. Država, podjetja in organizacije si želijo dobrega sodelovanja in komunikacije z državami, podjetji in organizacijami iz različnih kultur in kontinentov. Predstavniki držav morajo biti na tekočem z njihovim stilom vodenja, kulturo in poslovnimi običaji, ki se lahko med državami pomembno razlikujejo. V diplomskem delu smo se predvsem osredotočili na primerjavo Slovenije in Kitajske, kjer smo predstavili številne razlike v načinu vodenja, kulturi in poslovnih običajih. Predstavili smo tudi pojem vodenja, kjer smo opredelili stile vodenja, izhodišča za razumevanje vodenja in skupinsko delo. Dotaknili smo se pojma kultura, kjer smo opredelili organizacijsko kulturo, poslovni bonton in poslovno komuniciranje. V zadnjem delu diplomskega dela pa smo opredelili kriterije, na temelju katerih smo Slovenijo in Kitajsko tudi primerjali in opisali razlike. Največje razlike smo zaznali v načinu vodenja, saj v Sloveniji uporabljamo predvsem demokratičen stil vodenja, na Kitajskem pa se poslužujejo predvsem avtokratskega stila vodenja, kjer ima vodja malo zaupanja v svoje zaposlene. Razlike se pojavijo tudi v sami kulturi, saj smo Slovenci bolj odprti po naravi, kot so Kitajci. Za Slovenijo je značilna bolj individualistična kultura, za Kitajsko pa kolektivistična. Razlike se pojavljajo tudi pri načinu komuniciranja, saj Slovenci uporabljamo neposreden stil, Kitajci pa zgoščeni stil komuniciranja. V sklepu diplomskega dela smo opisali naše ugotovitve, predstavili odprte probleme in podali predloge za prakso.
Ključne besede: Kultura, Vodenje, Stil vodenja, Slovenija, Kitajska, Poslovna kultura, Motiviranje
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 755; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
Pomembnost motiviranja za uspešno vodenje
Špela Kotnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Izziv vsake vodje je motivirati svoje zaposlene tako, da bodo s svojimi dejanji pripomogli k doseganju organizacijskih ciljev. Motivacija je individualna stvar, zaradi česar mora vodja dodobra poznati lastnosti in potrebe svojih zaposlenih kot tudi naravo dela. Bolj, kot bodo zaposleni motivirani, tem bolj bodo pripomogli k uspešnosti podjetja. Na motivacijo lahko vodja vpliva z različnimi motivacijskimi dejavniki, kot so npr. plača, denarne nagrade ter napredovanja, a vendar nanjo vpliva tudi odnos, ki ga imata vodja in zaposleni, ter vodstveni stil, ki ga vodja uporablja. V diplomski nalogi smo raziskali vpliv, ki ga ima motivacija na vodenje ter opredelili njuno medsebojno soodvisnost. V prvem delu diplomske naloge smo tako najprej opredelili motivacijo, motive in izvore motivacije ter različne motivacijske teorije in dejavnike motivacije. Temu sledi poglavje vodenja, kjer smo najprej pojasnili, kaj vodenje sploh je, in kakšne vrste oziroma stile vodenja poznamo. Ob koncu prvega dela diplomske naloge smo opredeli tudi, kdaj govorimo o uspešnem vodenju in o medsebojnem vplivu med motivacijo in vodenjem. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, smo opravili raziskavo med zaposlenimi v izbrani enoti Nove kreditne banke Maribor d.d. Pripravili smo dve anketi, eno za vodje in eno za zaposlene, skozi kateri smo nato analizirali razkorak med motivacijskimi pristopi, ki jih uporabljajo vodje, in tistih, za katere si zaposleni izbrane organizacijske enote najbolj želijo, da bi jih vodje uporabljale. V empiričnem delu diplomske naloge smo ugotovili, da na motivacijo zaposlenih najbolj vplivajo denarne nagrade, najmanj motivirajoč dejavnik pa je delo od doma. Za slednjega je management mnenja, da le ta v veliki meri vpliva na raven motivacije zaposlenih, kar predstavlja največji razkorak med motivacijskimi dejavniki, ki dejansko motivirajo zaposlene, in tistimi, za katere vodstveni delavci menijo, da vplivajo na motiviranost.
Ključne besede: Motivacija, motivi motivacije, notranja motivacija, zunanja motivacija, notranja in zunanja motivacija, motivacijske teorije, maslowa hierarhija potreb, teorija ERG, Herzbergova motivacijska teorija, motivacijska teorija X in Y, teorija pridobljenih potreb, procesne teorije motivacije, motivacijski dejavniki, vodenje, vrste vodenja, osebnostne teorije vodenja, vedenjske teorije vodenja, kontingenčne teorije vodenja, situacijska teorija vodenja, sodobni stili vodenja, transakcijski in transformacijski stil vodenja, karizmatičen stil vodenja, moralen stil vodenja, uspešno vodenje.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 1129; Prenosov: 432
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
Povezanost vodstvenih stilov s psihološkim blagostanjem in zaupanjem v novi realnosti hibridnega dela : magistrsko delo
Lara Škrinjar, 2022, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo teoretično in empirično obravnava na novo nastalo realnost hibridnega dela kot posledico pandemije covida-19. Znotraj nje preverja povezanost med vodstvenimi stili, psihološkim blagostanjem in zaupanjem ter razlikovanje teh konstruktov glede na model hibridnega dela in prostovoljno izbiro načina dela. V raziskavi so sodelovale 203 osebe, 53,69 % udeležencev dela v modelu delo iz pisarne na prvem mestu, 46,31 % udeležencev pa v modelu delo na daljavo na prvem mestu. Podatke smo zbrali preko aplikacije spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz vprašalnika o transformacijskem in transakcijskem vodstvenem stilu, vprašalnika psihološkega blagostanja in lestvice za merjenje zaupanja vodja-zaposleni. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pri posameznikih, ki delajo hibridno, psihološko blagostanje pomembno pozitivno povezuje s transformacijskim vodstvenim stilom ter tremi njegovimi komponentami (idealiziran vpliv, navdihujoča motivacija ter individualizirana obravnava) in z zaupanjem. Pozitivna povezanost je izražena tudi med zaupanjem in transformacijskim vodstvenim stilom ter vsemi njegovimi komponentami. Izkazalo se je tudi, da zaupanje moderira odnos med transformacijskim stilom vodenja in psihološkim blagostanjem, na način, da je pozitiven odnos med zaupanjem in transformacijskim stilom vodenja, v primeru visokega zaupanja, še bolj pozitiven. Posamezniki, ki delajo v modelu dela na daljavo na prvem mestu zaznavajo višje ravni transformacijskega stila vodenja ter višje ravni zaupanja. Dodatno posamezniki, ki jim je omogočena prostovoljna izbira načina hibridnega dela, zaznavajo višje ravni zaupanja do svoje vodje. Ugotovitve naše raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju hibridnega dela kot nove realnosti organizacije dela v post-covid-19 časih, spodbujajo nadaljnje raziskovanje in implikacije transformacijskega vodstvenega stila, ustvarjanje visokih ravni zaupanja v odnosu vodja-zaposleni in drugih značilnosti hibridnega dela v prakso.
Ključne besede: Transformacijski stil vodenja, zaupanje, psihološko blagostanje, hibridno delo
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 463; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja
Alen Lovrec, 2021, diplomsko delo

Opis: Živimo v času nenehnih sprememb, ki se med drugim odražajo tudi na trgu dela. Ena pomembnejših značilnosti svetovnega trga dela v zadnjih letih je naraščanje deleža ženske delovne sile na vodilnih mestih. Čeprav se stvari premikajo, je naša družba daleč od enakosti, saj se ženske pri doseganju najvišjih položajev v organizacijah še zmeraj srečujejo z nekaterimi ovirami na delovnih mestih. Nekatere si postavljajo same, druge jim postavljajo družba in delovne zahteve. Da bi lahko ženske uresničile svoj potencial, morajo prepoznati ovire, ki jih pestijo na delovnem mestu, ter najti in uporabiti načine za njihovo premagovanje. Najpogostejše ovire vključujejo stereotipe o moškem in ženskem spolu, prebijanje steklenega stropa (predsodki, diskriminacija), kulturne, zakonske, izobraževalne in podjetniške ovire, spolno nadlegovanje in druge. V nalogi na podlagi intervjuja in lastnih ugotovitev podamo predloge za lažje premagovanje oziroma odpravo teh ovir.
Ključne besede: vodenje, stil vodenja, management, vodja, stereotipi, moški, ženske, žensko vodenje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 1355; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

Iskanje izvedeno v 8.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici