| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
VEČČUTNO UČENJE IN POUČEVANJE SPOZNAVANJA OKOLJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Jasna Zupanc, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu veččutno učenje in poučevanje spoznavanja okolja v prvem triletju osnovne šole sem se v teoretičnem delu diplomskega dela, dotaknila veččutnega učenja in poučevanja, prav tako pa sem proučila poučevanje in učenje z vidika tipa osebnosti. Predstavila sem tudi stile zaznavanja, učne stile in spoznavne stile. V empiričnem delu pa sem si postavila vprašanja: Kako poučujejo učiteljice v prvem triletju osnovne šole, saj sem mnenja, da je v tem obdobju veččutno učenje in poučevanje zelo prisotno in tudi zelo pomembno! Prav tako pa me je zanimalo, pri katerem predmetu najlažje upoštevajo vse zaznavne stile učencev, saj menim, da je spoznavanje okolja predmet, kjer bi lahko učiteljice najlažje vključile veččutno poučevanje. Rezultati kažejo, da so učitelji predvsem kinestetični, med tem ko so njihovi učenci predvsem vizualni tipi. Kljub rezultatom ugotavljamo, da učitelji v veliki meri prilagajajo svoj način dela različnim učnim stilom učenca, kljub temu pa ugotavljamo, da je na tem področju mogoče še narediti veliko več. Zato so v praktičnem delu predstavljene učne priprave za uro spoznavanja okolja v prvem triletju osnovne šole in zajemajo veččutno poučevanje, tako da snov razumejo vizualni, avditivni in tudi kinestetični učenci.
Ključne besede: razredna stopnja, spoznavanje okolja, učni stil, vizualni tip, avditivni tip, kinestetični tip
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 3504; Prenosov: 683
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

5.
PRIMERJAVA KNJIGE IN FILMA: THE PRIVATE HISTORY OF A CAMPAIGN THAT FAILED
Polonca Kolbl, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK KOLBL, P.: Primerjava knjige in filma: The Private History of a Campaign that Failed. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, 2009. V diplomski nalogi z naslovom Primerjava knjige in filma: The Private History of a Campaign that Failed, je govora o realizmu, ameriškem realizmu, vsebini in karakterjih v ameriškem realizmu in o avtorjih, ki so bili aktivni v tem obdobju. Obravnavan je tudi stil pisanja, ki ga v delu uporablja Mark Twain in kako je le ta integriran v zgodbo. Beseda teče tudi o suženjstvu, ki je eden izmed glavnih vzrokov ameriške državljanske vojne. Osrednja tema diplomskega dela je primerjava knjige in filma z že omenjenim naslovom. Predstavljene so vse podobnosti in razlike obeh del.
Ključne besede: Ključne besede: realizem, ameriški realizem, Twainov stil pisanja, državljanska vojna, suženjstvo.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 4427; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (275,10 KB)

6.
VPLIV VODENJA NA ZADOVOLJSTVO DELAVCEV V URADU ZA UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI
Sabina Gaberšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V času hitrega napredka, tako v širšem družbenem kot tudi v gospodarskem prostoru, samo vlaganje v tehnologijo za uspešnost gospodarskih družb ni dovolj. Za napredek, rast in konkurenčnost so neprecenljivi ustrezno usposobljeni zaposleni, ki s svojo energijo, znanjem in idejami pomenijo največji kapital s katerim podjetja razpolagajo. K učinkovitosti in kreativnosti zaposlenih pa v veliki meri prispeva njihovo zadovoljstvo. Zadovoljni so tisti visoko motivirani ljudje, ki ustvarjajo novo vrednost in prinašajo konkurenčno prednost na trgu. V diplomski delu sem želela raziskati kako primerno ali neprimerno vodenje vpliva na zadovoljstvo delavcev in razvoj zaposlenih, ali so zaposleni motivirani in obravnavani na način, da dobijo priložnost pokazati svoje znanje in sposobnosti, nadgrajujejo svoj potencial in se osebno razvijajo, hkrati pa kako se posledično to odraža na uspeh Urada za upravljanje s človeškimi viri v podjetju xy. V praktičnem delu sem predstavila vlogo vodje in pomen vodstva ter stile vodenja in njihov odnos do zaposlenih pri razvoju človeškega potenciala. V diplomskem delu predstavljam tudi raziskavo, ki sem jo izvedla med zaposlenimi. Nalogo sem sklenila s sklepi in predlogi za izboljšanje obstoječega stanja v podjetju.
Ključne besede: zaposleni, zadovoljstvo, zaupanje, vodja, komunikacija, konflikt, stil vodenja
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 1994; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

7.
ŽIVLJENJSKI STILI PREBIVALCEV V ZAPRTI SOSESKI NA PRIMERU ZAPRTE SOSESKE POD PEKRSKO GORCO V OBMESTJU MARIBORA
Polona Onič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava življenjske stile prebivalcev zaprte stanovanjske soseske v obmestju Maribora. V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej opredelili razmerje med socialno geografijo in sociologijo, saj se koncepti obeh disciplin v diplomski nalogi povezujejo in so združeni v celoto. Opredelili smo pojem socialna skupina in pojem socialni prostor. Socialni prostor smo obravnavali na podlagi različnih znanstvenih pristopov. Najprej smo se posvetili socialno prostorski dialektiki, ki prostor obravnava iz geografskega stališča. Nato smo dodali še sociološko dojemanje socialnega prostora, kjer smo izbrali interpretativni, strukturalistični in kulturni pristop. V nadaljevanju smo se posvetili geografskim definicijam urbanizacije, suburbanizacije, urbanizacijskega cikla ter dodali izsledke sociologov, ki so se ukvarjali s temi procesi. Od procesov v prostoru smo prešli na opis konkretnega prostora, zaprtih sosesk. V nadaljevanju smo opredelili življenjski stil, s pomočjo katerega smo se v empiričnem delu lotili proučevanja konkretne socialne skupine. Znotraj te teme smo posebaj obravnavali družbeno neenakost in delitev na socialne sloje ter podrobneje opredelili značilnosti življenjskih stilov. Pri tem smo kot teoretično osnovo uporabili teorijo Pierra Boudieuja. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kateri življenjski stili se pojavljajo v socialni skupini, ki živi v zaprti soseski v obmestju Maribora in kakšne so značilnosti teh življenjskih stilov. Najprej so prikazane morfološke značilnosti soseske, nato analiza socialnogeografskih značilnosti in stopnje mobilnosti. Sledi analiza kvalitativnih intervjujev stanovalcev zaprte soseske. V sklepnem delu so prikazane ugotovitve, do katerih smo prišli med izdelavo diplomskega dela.
Ključne besede: zaprta soseska, življenjski stil, suburbanizacija, socialni prostor
Objavljeno: 11.08.2010; Ogledov: 1836; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

8.
ZADOVOLJSTVO GOSTOV S POMURSKIMI GOSTILNAMI
Renata Stanko, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljudje smo različni. Različno vrednotimo in ocenjujemo iste stvari. Imamo različne okuse, različne zahteve, obenem pa imamo svoja pričakovanja. Od gostincev in pri njih zaposlenih pričakujemo, da bodo poznali naše zahteve in pričakovanja ter jih brezhibno zadovoljili. Še posebej, ker so nas k njim napotili naši prijatelji oz. družina, ki so bili zelo zadovoljni ali zato, ker je od naše prisotnosti v gostilni odvisen naš družbeni položaj. Prenos informacij med prijatelji in družinskimi člani o gostilni so najpogostejše informacije o gostilni. Za gostince je to brezplačna reklama, ki pa se ne sme izneveriti. Le redki bomo gostincu zaupali, kaj je bilo narobe, bomo pa to povedali drugim. Težko je delati z ljudmi, še posebej, če so vsak dan drugi. Drugi gostje in drugi sodelavci. Zato si gostinci prizadevajo, da pridobijo stalne goste, katerih potrebe in zahteve poznajo in jih zato lažje izpolnijo. Težko se je dati na ogled, vendar je to način, da izveš pomanjkljivosti in dobiš priložnost, da jih odpraviš. Pri gostih pa je to priložnost, da gostincu zaupajo, kaj pogrešajo, kaj pričakujejo in mu izrazijo priznanje. Sodelavci gostinca predstavljajo pomemben del spoznavanja in zadovoljevanja potreb gosta. Če zahteve gosta poznajo, če gostje poznajo njihovo delo, je veliko lažje ohranjati tisto, kar je dobro, in odpravljati napake.
Ključne besede: vedenje porabnikov, potrebe, motivi, stališča, osebnost, življenjski stil, kultura, skupine, družina, osebni vpliv, situacijski vplivi.
Objavljeno: 04.02.2011; Ogledov: 1407; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (428,89 KB)

9.
KRIZE OSEBNOSTIH IDENTITET V VRTINCU POSTMODERNE DRUŽBE (KRIMINOLOŠKI VIDIK)
Damijan Donko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo, ki se tiče prav vseh ljudi, ne glede na to, ali se tega sploh zavedamo. Gre za osebnostno identiteto, njeno iskanje, vzpostavljanje in krizo le-te v družbi, kjer živimo. Prav ta pojem sodobne družbe naredi to temo zanimivo in posebno, kot je posebna današnja družba, družba neštetih protislovij in absurdov. Diplomsko delo zajema v bistvu dva sklopa vprašanj, ki se seveda tematsko močno povezujeta in dopolnjujeta. Začenši s samim pojmom identitete, prvi sklop vprašanj predstavi različne poskuse definiranja pojma identitete, kratek zgodovinski razvoj vprašanja identitete ter razliko identitete od sebstva. Gre torej za vzpostavitev in predstavitev samega pojma identitete. Sledijo pogledi nekaterih temeljnih teorij, ki zadevajo to tematiko, od psiho-dinamičnih, preko psiho-socialnih do čisto socialno-konstruktivističnih. Kot drug sklop vprašanj pa je predstavljeno ozadje identitete kot svet, v katerem živimo. S pojmom sveta je mišljena sodobna družba, tako imenovana postmoderna družba, njene zakonitosti, značilnosti in vsa njena protislovja. Rdeča nit je seveda posameznik, ki se mora nenehno »najti«, uspeti, zadovoljiti in »se uresničiti« v tej družbi, ki mu (navidezno) ponuja nešteto možnosti za zadovoljitev še tako specifičnih potreb in želja. Gre torej za pojem in problem individualizacije, ki bi naj pomenila pot k sreči, duševnemu miru posameznika, vendar pa je na žalost v večjem delu zgolj nenehno iskanje smisla, reflektiranje v preteklost, mišljenje o prihodnosti in pozabljanje na sedanjost, ki prej rezultira v krizi osebnostne identitete kot pa v sami sreči in notranjem zadovoljstvu. Tako torej drugi sklop diplomskega dela skuša približati »duh današnje družbe«, najprej s primerjanjem predmoderne, moderne in postmoderne dobe, nato pa obravnava tudi nekaj najpomembnejših pojavov, ki so značilni za našo, torej postmoderno (postmodernistično) družbo in kateri imajo najmočnejši vpliv na dojemanje, oblikovanje posameznikove identitete, njeno krizo in skorajšnjo zavestno ali nezavedno izgubo. V prvi vrsti gre za sam proces individualizacije, ki pomeni v bistvu nenehno iskanje lastne identitete v svetu neštetih možnosti, odločitev, tveganj in nevarnosti. Podrobneje je izpostavljen problem globalizacije skozi pogled globaliziranega kapitala in lokalizacije revščine v odnosu z dojemanjem neponovljivega časa, ki dejansko ustvarja »dva svetova« ljudi, torej tudi dvoje čisto različnih identitet, ki pa se absurdno povezujejo v iskanju in razreševanju problemov v zvezi z identiteto obojih. V tem delu je s kriminološkega vidika opozorjeno tudi na dojemanje revščine kot zločina, kot posledice in vzvoda strukturnega nasilja v družbi. Tematika samega dela se nadaljuje z obravnavo »zapovedane sreče« v zvezi s potrošništvom, ki vsem ljudem nekako potihoma, nezavedno ukazuje in vsiljuje naše potrebe, zaradi česar nezavedno izbiramo točno določene življenjske vzorce oziroma življenjske stile, ki bi nam naj prinesli zadovoljstvo, žal pa se ne zavedamo, da so naše želje, po zadovoljitvi katerih hrepenimo, v bistvu skonstruirane »zunaj« nas in primarno ne izhajajo iz nas samih, zaradi česar skoraj nikoli ne moremo najti tistega duševnega miru, ki bi nas notranje izpopolnil in nam dal občutek samouresničitve v različnih situacijah. V tem kontekstu je s kriminološkega vidika pozornost namenjena kriminalnemu življenjskemu stilu kot alternativi oziroma odgovoru na posameznikovo nezmožnost samoaktualizacije v tisti meri, ki bi iz posameznika naredila kreativno, zadovoljno bitje, ki ne bi rabil izraziti svojih potlačenih ambicij v destruktivnih, delikventnih in deviantnih ravnanjih, ki predstavljajo nekakšen »kričeč« odgovor na vso breme, ki ga posamezniku nalaga družba s svojimi zakonitostmi, značilnostmi in zahtevami.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: osebnostna identiteta, postmoderna družba, individualizacija, globalizacija, družina, strukturalno (sistemsko) nasilje, heteronomno delo, potrošništvo, revščina, kriminalni življenjski stil, deviantnost, strah.
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 3041; Prenosov: 542
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

10.
POMEN POGAJANJ ZA DOSEGANJE ZASTAVLJENE POLITIKE PODJETJA
Boris Šuen, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo v začetnih poglavjih predstavili podjetje. Proučili smo kako priti od ideje do podjetja in kako pomembna je politika podjetja, da postanemo uspešen podjetnik. Ugotovili smo, da se v vsakem podjetju več ali manj pogaja, zato smo več pozornosti posvetili pogajanjem. Opredelili smo, kaj so pogajanja in ugotovili, da se pogajamo skoraj vsi in to vsakodnevno. Predstavili smo, kako se pripravimo na pogajanje, kako pomembno je, da imamo točno določene cilje, ki jih zasledujemo. Ljudje smo različni in zato je pomembno, da pri kakovostnih pogajanjih izberemo informacije o našem nasprotniku in na podlagi njih, izberemo primerno strategijo pogajanj. Dotaknili smo se tudi pomena časa pri pogajanjih in ugotovili, da ob pomanjkanju časa priprave na pogajanje, naša pogajanja niso uspešna. Natančno smo predstavili potek pogajanj, opredelili najrazličnejše strategije in taktike, s katerimi uresničujemo našo politiko podjetja. Da pa bi bil diplomski seminar kakovostnejši in razumljivejši smo ga podkrepili s praktičnim primerom. Proučevali smo podjetje Glaso d.o.o. iz Trzina, katerega osnovna dejavnost je proizvodnja in trgovina s kemičnimi izdelki. Predstavili smo osnovne značilnosti podjetja in njihovo politiko podjetja. Na terenu smo bili priča njihovim poslovnim pogajanjem in tako ugotovili, da se pogajalci podjetja na najboljši možni način trudijo, da izpolnjujejo politiko podjetja. Ob koncu smo spoznali, da je čas, ki ga pogajalci porabijo za pogajanje, nekako največja težava pri pogajanjih. Opozorili smo na napake in predlagali nekaj izboljšav, ki bi podjetje naredile še uspešnejše.
Ključne besede: podjetje, politika podjetja, pogajanje, strategija, taktika, pogajalski stil, pogajalci, priprava na pogajanje, potek pogajanj, sodelovanje, partnerstvo, podjetje Glaso d.o.o.
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 1321; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (633,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici