| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Stigmatizacija gluhih in naglušnih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Pia Makuc, 2023, diplomsko delo

Opis: Gluhi in naglušni se zaradi svoje invalidnosti v življenju spopadajo z različnimi težavami. Okvara sluha spremeni življenje tako gluhi oziroma naglušni osebi kot tudi njeni družini, saj je potrebno veliko učenja, motiviranja in prilagajanja, da se oseba z okvaro sluha čim bolj uspešno integrira v družbo. Zaradi okvare sluha so gluhi in naglušni s strani slišečih pogosto diskriminirani, kar jim povzroča občutek neenakosti in socialne izključenosti. Gluhim in naglušnim se v veliko primerih ne priznava invalidnosti, to pa povečuje njihovo stigmatizacijo. Velik problem jim predstavlja komunikacijska prepreka, saj zaradi oteženega navezovanja stikov pogosto občutijo družbeno izključenost in izolacijo. V teoretičnem delu so opredeljeni osnovni pojmi za lažje razumevanje obravnavane tematike. V nadaljevanju je opisana vloga družbeno nadzorstvenih mehanizmov, ki so ključnega pomena za uspešno integracijo v družbo. Izbrani in opisani so trije najpomembnejši mehanizmi. Ker je stigma gluhih in naglušnih prisotna na vseh področjih njihovega življenja, je opisano in predstavljeno nekaj področij pri katerih pride najbolj do izraza. Na koncu teoretičnega dela so opisane posledice diskriminiranja in družbenega izključevanja, ki veljajo tako za gluho kot tudi ostalo populacijo. Za bolj podrobno analizo obravnavane tematike in preverjanje hipotez je bil v empiričnem delu diplomske naloge pripravljen vprašalnik, ki je bil namenjen izključno gluhi in naglušni populaciji. Ugotovitve empiričnega dela so potrdile diskriminacijo gluhih in naglušnih še zlasti na področju iskanja zaposlitve. Na koncu je glede na teorijo in rezultate ankete napisana razprava. V zaključku je podana kritika diplomske naloge in priporočila za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: gluhi in naglušni, gluhota, naglušnost, stigmatizacija, diskriminacija, socialna izključenost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 237; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

2.
Stigmatizacija oseb obolelih za COVIDOM-19
Maja Veingerl, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Stigma je pojav, kjer družba označuje posameznika zaradi drugačnosti, v pomenu zdravja pa, da je skupina ljudi z enako boleznijo diskriminirana ali negativno označena zaradi znane povezave z določeno boleznijo. Stigmatizacija nastane zaradi strahu pred neznanim, kot je bil tudi izbruh COVID-19. Namen zaključnega dela je bil raziskati pojavnost stigmatizacije v obdobju bolezni COVID-19. Metode: V namen pisanja zaključnega dela je bil uporabljen pregled literature na temo stigmatizacije obolelih za COVID-19. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela z uporabo metode analize, kompilacije, komparacije in sinteze. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter ustreznega iskalnega niza smo iskanje literature izvedli v podatkovnih bazah PubMed, SAGE in Science Direct. Rezultati: V analizo smo vključili 9 člankov, ki smo jih izbrali med 1170, najdenih v bazah. Raziskave, uporabljene v zaključnem delu, so dokazovale pojav negativne označbe posameznikov ali skupine v obliki stigmatizacije zaradi okužbe ali prebolelosti COVID-19. Razprava in zaključek: Po pregledu literature smo ugotovili pojav stigmatizacije pri posameznikih in skupinah z različnimi lastnostmi, ki so se okužili s COVID-19 ali ga preboleli, kot negativno označbo. Nadaljnje raziskave so ključnega pomena za razumevanje in obvladovanje stigmatizacije ob pojavih novih bolezni.
Ključne besede: stigmatizacija, covid-19, obolele osebe, vpliv.
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
Vpliv stigmatizacije na turiste (na potovanjih) v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Lara Praznik, 2022, diplomsko delo

Opis: Stigmatizacija je proces etiketiranja posameznikov ali družbenih skupin na podlagi nekaterih očitnih značilnosti in lastnosti oseb, ki niso nujno resnične oziroma so preveč posplošene. Rezultat stigmatizacije so močne stigme, ki so vžgane v telo in dušo posameznika ter vplivajo na njegovo delovanje v družbi. Ljudje v svojem življenju nastopamo v različnih družbenih vlogah, ki so pogostokrat stigmatizirane zaradi površinskega odnosa do razumevanja sveta in družbenih procesov v njem. Turizem je večdimenzionalen pojav v mobilni družbi, ki ne more imeti samo ene razlage, saj je rezultat takih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki ne morejo biti odvisni zgolj od stigmatiziranih podob sveta. Znotraj mobilne družbe posamezniki nastopajo tudi v vlogi turista. Turisti v družbi predstavljajo svojo družbeno podskupino, ki je stigmatizirana zaradi nekaterih izrazitih skupnih značilnosti posameznikov v njej. Turist kot oseba lahko v procesu stigmatizacije nastopa kot nosilec stigem ali stigmatizator. V naši diplomski nalogi smo proučevali stigmatizirano vlogo turista in njegov status v družbi, poiskali in s pomočjo socioloških in antropoloških teorij analizirali primere stigem v turizmu, raziskovali, kako turisti na potovanjih dojemajo stigmatizacijo, ter identificirali in skušali razviti scenarije za spoprijemanje z družbenimi stigmami za turiste v turizmu. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko različni posamezniki različno občutijo in doživljajo stigmo. Zatorej ne obstaja samo en možen način spoprijemanja s stigmo, ampak je teh več. V naši raziskavi smo tako na podlagi refleksij naših informatorjev razvili več možnih scenarijev spoprijemanja s stigmo na treh ravneh; na ravni posameznika, ponudnika in destinacije. Scenariji ponujajo možne načine spoprijemanja s stigmo v realnem svetu.
Ključne besede: turist, stigmatizacija, stigma, mobilnost, medkulturno srečanje
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 474; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Stigmatizacija mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem s strani študentov
Teja Širovnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Samopoškodovalno vedenje se pogosto pojavlja v današnjem času, predvsem pri mladostnikih. Je tema, o kateri se ne govori dovolj, kar privede do pojava stigme do oseb, ki se tega dejanja poslužujejo, in sicer tako s strani splošne populacije kot tudi s strani zdravstvenih delavcev. Odklonilno vedenje zdravstvenih delavcev ima močan vpliv na mladostnike, ki se samopoškodujejo, saj to pogosto privede do tega , da si le-ti ne poiščejo potrebno pomoči. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela v teoretičnem delu, podatke za raziskavo pa smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo študente zdravstvenih ved ter študente drugih študijskih smeri UM. Rezultati: V anketi je sodelovalo 139 študentov od tega 57 % študentov obiskuje študijsko smer zdravstvenih ved, 43 % študentov pa obiskuje kakšno drugo smer študija. Ugotovili smo, da bi se mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem namerno skušalo izogibati 9 % študentov zdravstvene nege ter 16 % študentov drugih študijskih smeri. Razprava in sklep: V raziskavi smo ugotovili, da je odnos študentov zdravstvenih ved nekoliko boljši do tistih mladostnikov, ki se samopoškodujejo, kot s strani študentov drugih ved. Prav tako smo ugotovili, da so študentje moškega spola bolj nagnjeni k stigmatiziranju mladostnikov, ki se samopoškodujejo. Menimo, da bi se o samopoškodovanju bilo potrebno več pogovarjat in da bi se moralo opraviti več raziskav na to temo.
Ključne besede: samopoškodovanje, stigmatizacija, študentje
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 669; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (486,10 KB)

5.
Pogledi ljudi na izobraževanje in izobraženost
Sandra Bundalo, 2020, diplomsko delo

Opis: Kakovost življenja je odvisna od prirojenih in pridobljenih sposobnosti, na katere imajo posamezniki različen pogled. Temeljni pogoj za uspešen razvoj posameznika je zdrav organizem. Človekova osebnost se razvije pri procesu vzgoje, s katero je prepleteno izobraževanje. Poznamo različne vrste izobraževanja in različne izobraževalne programe. Bistvo vsega pa je, da ta proces prinaša pozitivne spremembe v človekovem življenju in vedenju. Glede na stopnjo izobrazbe se razlikujejo tudi stopnje zaposlenosti in različne ovire v osebnem ter v poklicnem razvoju. Vse to pa posledično vodi do socialne neenakosti in posledično stigmatizacije.
Ključne besede: izobraževanje, izobrazba, zaposlenost, zdravje, stigmatizacija
Objavljeno v DKUM: 23.12.2020; Ogledov: 694; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (792,10 KB)

6.
Stigmatizacija oseb z luskavico s strani študentov
Ines Medved, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Luskavica je kronična, neozdravljiva in nenalezljiva kožna bolezen, ki prizadene približno 2 % populacije. Je ena izmed najbolj stigmatiziranih kožnih bolezni, osebe z luskavico so tako velikokrat deležne zavrnitve s strani okolice. Odklonilno vedenje okolice pomembno vpliva na vse vidike življenja osebe z luskavico. Potrebno je izboljšati ozaveščenost, da bi tako zmanjšali raven stigmatizacije oseb, ki bolehajo za luskavico. Metode: V teoretičnem delu raziskave smo uporabili deskriptivno metodo dela. Z anketiranjem študentov vseh stopenj študija zdravstvenih ved in vseh stopenj študija elektrotehnike, računalništva in informatike smo pridobili podatke za empirični del raziskave. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 133 študentov zdravstvenih ved in študentov elektrotehnike, računalništva in informatike. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da 87 % vseh anketiranih študentov meni, da luskavica ni nalezljiva bolezen. Prav tako smo ugotovili, da bi z osebo, ki boleha za luskavico, z veseljem prijateljevalo 95 % študentov zdravstvenih ved in 82 % študentov elektrotehnike, računalništva in informatike. Zaključek: Odnos do oseb z luskavico se razlikuje glede na smer študija, nekoliko boljše rezultate so tako dosegli študenti zdravstvenih ved. Prav tako se odnos do oseb z luskavico razlikuje glede na prejšnje izkušnje z osebo z luskavico, saj so boljše rezultate dosegli študenti, ki osebo z luskavico poznajo. Želimo si, da bi se o luskavici med širšo javnostjo več govorilo ter da bi bilo na temo luskavice in stigmatizacije te bolezni izvedenih več raziskav.  
Ključne besede: luskavica, stigmatizacija, študenti
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 1167; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
Pismenost o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v dveh izbranih bolnišnicah v Sloveniji in na Hrvaškem
Tjaša Breg, Heda Mislović, 2020, magistrsko delo

Opis: Kljub pomembnosti duševnega zdravja in visoki pojavnosti duševnih motenj sta znanje in ozaveščenost o duševnih motnjah še vedno zelo nizki (Marušič in Temnik, 2009). Slednje nas je pripeljalo do tega, da v okviru magistrskega dela raziščemo stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v izbranih bolnišnicah in jih primerjamo glede na Slovenijo in Hrvaško. Naš namen je bil ugotoviti povezanost stopnje pismenosti o duševnem zdravju s posameznimi demografskimi dejavniki, osvetliti pa smo želeli tudi dejavnike, kot so stigmatizacija duševnih motenj in stopnja iskanja pomoči. V naši raziskavi je sodelovalo 129 udeležencev iz bolnišnice v Sloveniji in 120 udeležencev iz bolnišnice na Hrvaškem, skupna povprečna starost je 41 let. Uporabili smo Lestvico pismenosti o duševnem zdravju (O'Connor in Casey, 2015), ki smo ji dodali še 2 samoocenjevalni lestvici. Ugotovili smo, da je stopnja pismenosti o duševnem zdravju nekoliko višja med zaposlenimi v Sloveniji kot na Hrvaškem in da se dimenzija iskanja pomoči negativno povezuje s stigmatizacijo duševnih motenj. Izkazalo se je tudi, da se samoocena udeležencev o lastni pismenosti pozitivno povezuje z dejansko izraženo pismenostjo. Multipla regresijska analiza je pokazala, da sta dimenziji iskanje pomoči in stigmatizacija statistično pomembna prediktorja pismenosti o duševnem zdravju. Ker se zavedamo, da med zdravstvenimi delavci obstajajo diskriminatorna in stigmatizirajoča prepričanja, ki bi jih lahko z intenzivnejšimi izobraževanji odpravili, bi raziskavo v prihodnje bilo potrebno razširiti na večjo populacijo zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Pismenost o duševnem zdravju, duševne motnje, zdravstveni delavci, stigmatizacija, iskanje pomoči
Objavljeno v DKUM: 11.03.2020; Ogledov: 1443; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

8.
Stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju in stigmatizacijo duševnih motenj med študenti v Sloveniji
Nuša Gašparac, 2019, magistrsko delo

Opis: Stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči, pismenost o duševnem zdravju in stigmatizacija duševnih motenj so področja, ki so v Sloveniji pomanjkljivo raziskana. Zanimalo nas je, kako je z omenjeno problematiko med slovenskimi študenti, natančneje pa smo preučevali dejavnike stališč do iskanja pomoči, povezanost le-teh s pismenostjo o duševnem zdravju, stigmatizacijo duševnih motenj ter stališči do depresije in samomora. Vzorec udeležencev je zajemal 331 študentov različnih študijskih smeri in za pridobivanje podatkov smo uporabili več merskih instrumentov. Ugotovili smo, da večina študentov izraža sprejemljiva stališča do iskanja psihološke pomoči, ki pozitivno korelirajo s pismenostjo o duševnem zdravju in sprejemljivimi stališči do depresije. Sprejemljiva stališča do iskanja pomoči pozitivno korelirajo tudi s starostjo. Sprejemljiva stališča so negativno povezana s stigmatizacijo duševnih motenj, korelacija s stališči do samomora pa ni dosegla nivoja statistične značilnosti. Rezultati so pokazali tudi, da so študenti medicine in psihologije bolj odprti do formalnih oblik pomoči kot študenti drugih študijskih smeri. Enako velja za študente, ki bolje poznajo različne vire pomoči, imajo do njih boljši dostop, oziroma so se s psihološkimi storitvami v preteklosti že srečali. Študija ponuja zanimiv vpogled v poznavanje različnih vidikov duševnega zdravja med mladimi odraslimi in je lahko odlično izhodišče za prihodnje raziskovanje tega področja.
Ključne besede: stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči, pismenost o duševnem zdravju, stigmatizacija duševnih motenj, depresija, samomor
Objavljeno v DKUM: 14.11.2019; Ogledov: 1483; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Psihosocialne stiske pri pacientu z luskavico
Katja Lavrenčič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Luskavica vpliva na vse vidike kakovosti življenja, vključno s fizičnimi, psihološkimi, socialnimi in poklicnimi elementi. Gre za več faktorsko vnetno stanje z bremenom bolezni, ki se kaže s fizičnimi simptomi, ki jih imajo pacienti. Namen raziskave je raziskati, s katerimi psihosocialnimi stiskami se sooča pacient, ki ima luskavico in prikazati, kakšen je odnos družbe do sprejemanja pacienta z luskavico. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, v sklopu katere je bil izveden intervju odprtega tipa, zastavljen po konceptualnem modelu Virginije Henderson. V raziskavi je sodelovala ena pacientka z boleznijo luskavica. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejše stiske/problemi, s katerimi se spopada pacient s kožno boleznijo luskavica v času akutnosti bolezni na psihološkem in socialnem področju anksioznost, samomorilne misli, depresija, socialna izolacija, jeza, stres. Ugotovili smo, da družba ne sprejema in ni naklonjena pacientu s kožno boleznijo, ga socialno stigmatizira in zavrača. Diskusija in zaključek: Luskavica prizadene ljudi vseh starostnih skupin in ima velik vpliv na kakovost življenja. Stiske, s katerimi se srečujejo pacienti, so dolgotrajne in zahtevajo svojevrstno obravnavo, zato je pomembno, da družba in okolica sprejmeta pacienta obolelega za luskavico kot celoto, ne kot osebo z omejitvami.
Ključne besede: psoriaza, motena samopodoba, socialna stigmatizacija, depresija, samomorilne misli
Objavljeno v DKUM: 15.11.2018; Ogledov: 1184; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (897,26 KB)

10.
Odnos zdravstvenih delavcev do bolnikov s shizofrenijo
Valentina Bolšec, 2017, magistrsko delo

Opis: Shizofrenija je dolgotrajna, ponavljajoča se motnja, za katero so značilni različni simptomi, ki vplivajo na posameznikovo zmožnost normalnega funkcioniranja. Prav zaradi vedenja bolnikov v akutni fazi poteka motnje so se v družbi izoblikovala zmotna prepričanja o bolnikih in motnji sami. Okolica bolnike s shizofrenijo velikokrat stigmatizira in s tem potiska na rob. V naši raziskavi smo želeli preučiti, kakšen odnos imajo do bolnikov s shizofrenijo zdravstveni delavci. Zanimalo nas je, ali je ta odnos pozitiven ali negativen, ali imajo predsodke do bolnikov in ali obstajajo razlike v odnosu znotraj posameznih poklicnih skupin. Najprej smo se posvetili pregledu literature, nato pa smo izvedli empirični del. V našo raziskavo je bilo vključenih 82 zdravstvenih delavcev (psihiatrov/pedopsihiatrov, medicinskih sester, tehnikov, zdravnikov, specialistov …), ki so anonimno reševali anketni vprašalnik. Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci, vključeni v našo raziskavo, pozitiven odnos do bolnikov s shizofrenijo ter da imajo minimalno izražene predsodke. Razlik med posameznimi poklicnimi skupinami nismo ugotovili.
Ključne besede: shizofrenija, zdravstveni delavci, odnos, stigmatizacija, predsodki
Objavljeno v DKUM: 11.01.2018; Ogledov: 1555; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici