| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Nekateri vidiki "čefurske" identitete
Kristina Patljak, 2010, diplomsko delo

Opis: Besedo »čefur« zlahka uporabimo v vsakdanjem pogovoru in jo prepoznamo v funkciji razlikovanja med »nami« in »njimi«, ki izkazujejo drugačnost. Pri vprašanju, kaj točno beseda »čefur« pomeni, se zaenkrat ne moremo zanesti na nobeno uradno definicijo. Namen diplomske naloge Nekateri vidiki »čefurske« identitete je bil preveriti splošne predstave o tem, kdo pravzaprav »čefur« je in kaj določa njegovo identiteto ter na podlagi subjektivnih mnenj anketirancev izluščiti neko splošno definicijo izraza in še nekatera druga spoznanja o tako imenovani »čefurski identiteti«. V teoretičnem delu naloge poleg poskusov definicij izraza obravnavam tudi relevantne pojme kot so identiteta, etničnost, ksenofobija, predsodki, migranti, stigmatizacija, kriminalizacija, delinkvenca in mediji. Empirični del naloge vsebuje kvantitativno analizo podatkov, za katero je kot osnova služila anketna metoda raziskovanja z vprašalnikom. Z raziskavo sem želela ugotoviti, koga beseda »čefur« zaznamuje, katere negativne sodbe nosi in ali na negativne sodbe vplivajo dejavniki kot so starost, spol, izobrazba ter kraj bivanja. Želela sem določiti tudi stopnjo ksenofobije med vprašanimi in ugotoviti, ali obstaja neko splošno mnenje, da so se elementi balkanske kulture infiltrirali v slovensko. Ugotovila sem, da izraz v vsakem primeru prinaša negativne predsodke, da ga posamezniki z balkanskim poreklom v večini primerov za poimenovanje sebe ne odobravajo, da ga v glavnem zaznamujeta narodnost in stopnja prilagojenosti slovenski kulturi in da se lahko izraz v nekaterih primerih uporabi tudi za posameznike slovenskega porekla. Poleg tega je kvantitativna analiza pokazala, da je bila stopnja ksenofobije med vprašanimi majhna, izkazalo pa se je, da velja splošno mnenje, da so se nekateri elementi balkanske kulture zasidrali v slovensko. Rezultati o vplivu okolja na negativne sodbe in rezultati o motečnosti »čefurjev« so me pripeljali do vprašanja, ali gre morda za dva vzorca obnašanja pripadnikov subkulture »čefurjev«.
Ključne besede: čefur, identiteta, ksenofobija, predsodki, stigmatizacija, migranti, subkultura
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 2920; Prenosov: 596
.pdf Celotno besedilo (418,10 KB)

2.
PRAVICE OSEB Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI S POUDARKOM NA PRAVICAH V POSTOPKU ZDRAVLJENJA OZIROMA OBRAVNAVE BREZ PRIVOLITVE
Katja Fratina, 2010, diplomsko delo

Opis: Osebe z duševnimi motnjami so ranljiva skupina, saj zaradi vpliva duševnih motenj na njihovo mišljenje, zaznavanje, razsodnost, obnašanje, odločanje, ipd. niso sposobni sprejemati odločitev, kaj je v njihovem interesu in varovati svojih pravic. Te osebe so zaradi duševnih motenj stigmatizirane in diskriminirane, kar vpliva na kršenje njihovih pravic. Zato mednarodni in nacionalni pravni akti določajo pravice, ki jim pripadajo in njihovo varstvo. Še posebej so varovane pravice oseb z duševnimi motnjami v postopku zdravljenja brez privolitve, ki posega v pravico do prostovoljnega zdravljenja in pravico do osebne svobode. Zdravljenje brez privolitve mora imeti podlago v ustavi, zakon mora določiti natančne pogoje, odredi se s sodno odločbo in zagotovljena morata biti sodni nadzor in sodno varstvo. Zakon o duševnem zdravju je celovito določil pravice oseb z duševnimi motnjami ter njihovo varstvo, največ pozornosti pa je posvečene postopkom zdravljenja oziroma obravnave brez privolitve.
Ključne besede: Osebe z duševnimi motnjami, duševne motnje, zdravljenje brez privolitve, stigmatizacija, diskriminacija, pravice, Zakon o duševnem zdravju.
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 2780; Prenosov: 550
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

3.
Stigmatizacija v psihiatriji
Andrej Knez, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, je predstavljena problematikain prisotnost stigmatizacije pri nas in po svetu. Stigmatizacija bolnikov z duševnimi motnjami je še zmeraj močno prisotna. V nalogi je zato opisana pomembna vloga medicinske sestre pri destigmatizaciji. Predstavljeno je, kako stigmatizacija vpliva na kakovost življenja bolnikov z duševno motnjo. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskavo so bili vključeni naključno mimoidoči prebivalci mesta Maribor in Geteborg na Švedskem. Raziskava je pokazala, da ljudje na severu (Geteborg) in pri nas (Maribor) razmišljajo in odgovarjajo na postavljena vprašanja podobno in da niso prisotna izrazita odstopanja. Tako smo ugotovili, da se prebivalci tako v Mariboru kot v Geteborgu v veliki meri strinjajo s prisotnostjo stigmatizacije v psihiatriji. Tudi vzroki prisotnosti stigmatizacije v psihiatriji so pri obeh skupinah anketirancev dokaj podobni. Rezultati raziskave so pokazali, da družba duševne motnje pozna, saj je le 5% anketiranih odgovorilo, da pojma duševna motnja ne pozna. Ugotovili smo, da je diskriminacija ljudi z duševno motnjo v družbi še vedno zelo prisotna. Z interpretacijo zbranih podatkov smo ugotovili, da je možno doseči destigmatizacijo bolnikov z duševno motnjo predvsem s pogovori o duševnih motnjah v družbi. Kar 68% vseh anketiranih je mnenja, da socialni standard ljudi v družbi vpliva na pogostost stigmatizacije. Stigmatizacija v psihiatriji predstavlja velik problem za bolnike z duševno motnjo, njena rešitev pa se vidi v ukrepih destigmatizacije.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Stigmatizacija, destigmatizacija, psihiatrija, duševna motnja, predsodki
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 3485; Prenosov: 957
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
OSEBE OKUŽENE S HIV IN OBOLELE ZA AIDSOM-pravni in etični vidiki
Nina Makovec, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Osebe, okužene s HIV in obolele za aidsom, predstavljajo eno izmed najranljivejših skupin, saj so v družbi zaradi svoje bolezni pogosto deležne negativnih odzivov in preziranja. Takšne osebe so skorajda v vseh segmentih družbe žrtve stigmatizacije in diskriminacije, kar nedvomno pomeni resno kršenje njihovih človekovih pravic. Diplomska naloga se na eni strani vsebinsko nanaša na situacije, v katerih se HIV pozitivna oseba znajde kot potencialna žrtev različnih kaznivih dejanj, zaradi narave virusa HIV pa so na drugi strani obravnavane tudi možne inkriminacije v zvezi z ogrožanji in okužbami s HIV ter njihove legitimacijske podlage. Obravnavane tematike sem se lotila zato, ker je po mojem mnenju to tisto področje, ki je v Sloveniji premalo raziskano in definirano, kajti vedno znova se v zvezi s to boleznijo zaradi njene specifičnosti pojavljajo številna vprašanja, ki sprožajo nove in nove dileme. Posameznikovo zdravstveno stanje je gotovo tista dobrina, v povezavi s katero je potrebno urediti veliko spektrov, med katerimi je gotovo pomembno izpostaviti pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov okuženega. Posebno področje zdravstvenega varstva in varovanje zasebnosti je sicer urejeno s predpisi in poklicnimi kodeksi, vendar tudi to prav zaradi specifičnosti, ki jo predstavlja okužba z virusom HIV, ni urejeno povsem absolutno. Tako torej ostajajo še odprta vprašanja, ki jih bo v prihodnosti potrebno čim prej urediti, saj je navsezadnje to bolezen, zaradi katere dnevno umre na tisoče ljudi in s katero se na žalost tudi čedalje pogosteje srečujemo.
Ključne besede: HIV/aids, okužene osebe, etika, kaznivo dejanje, diskriminacija, stigmatizacija, pravica do zasebnosti, poklicna molčečnost, pravice.
Objavljeno: 30.09.2010; Ogledov: 2713; Prenosov: 444
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Integracija pacientov z duševno motnjo v socialno okolje
Alja Tomazin, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja integracijo pacienta z duševno motnjo v socialno okolje. Opisana je razdelitev duševnih motenj po Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10), naloge medicinske sestre in patronažne medicinske sestre ter vloga subpsihiatričnih ustanov v obravnavi pacienta z duševnimi motnjami. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli med prebivalci Mežiške doline o sprejemanju pacientov z duševnimi motnjami. Podatki so pokazali, da se družba ne izogiba pacientov z duševno motnjo in jih sprejema. Prebivaci ne vedo, ali imamo v Sloveniji dovolj razvito zdravljenje duševnih motenj. Ravno tako so prepričani, da so mladi z duševno motnjo sposobni opravljati poklicno delo.
Ključne besede: pacient, rehabilitacija, integracija, stigmatizacija, duševne motnje.
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 1663; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (834,53 KB)

6.
Odnos študentov do oseb z duševno motnjo
Tina Glušič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene duševne bolezni in pojem stigmatizacija. Duševne bolezni niso nekaj oddaljenega in čudaškega, temveč so prisotne tako rekoč v vseh strukturah družbe. V današnjem času se čedalje več govori o duševnih motnjah, vendar nanje še vedno reagiramo s strahom, nezaupanjem, celo odporom. Kljub spoznanju, da duševna bolezen ni nalezljiva, je naša kulturna zavest dostikrat obremenjena z mitološko sliko ljudi z duševno motnjo. Usodni premik, ki nas pripelje k sprejemanju »drugačnih«, se mora najprej zgoditi v nas samih, našem mišljenju in odnosu do njih.
Ključne besede: duševna bolezen, stigmatizacija, psihiatrična zdravstvena nega, pacient z duševno motnjo.
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 1310; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (621,76 KB)

7.
INVALIDNOST IN ZAPOSLOVANJE
Lucija Dragana Banjac, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti, kdo so invalidne osebe, s katerimi težavami se srečujejo pri zaposlovanju ter kako doživljajo svojo motnjo. Prav tako želimo predstaviti možnosti zaposlovanja invalidnih oseb ter ugodnosti in prednosti, ki jih zaposlovanje prinaša delodajalcem. V nalogi se osredotočamo predvsem na obravnavo oseb s težavami v duševnem zdravju, kjer invalidnost ni vidna na prvi pogled. Na zgoraj omenjena vprašanja odgovarjamo na podlagi skupnih intervjujev, opravljenih z osebami, ki obiskujejo skupine v programu zaposlitvene rehabilitacije.
Ključne besede: invalidnost, duševna motnja, stigmatizacija
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 765; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (789,11 KB)

8.
Stigmatizacija pacientov z duševnimi motnjami med mladimi
Barbara Cafnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, ki je sestavljen iz teoretičnega in empiričnega dela, je predstavljena stigmatizacija pacientov z duševnimi motnjami in njene posledice. Stigmatizacija je sociološki pojem, ki označuje močno neodobravanje in negativen odnos družbe do drugačnosti ter jo lahko razumemo kot zaznamovanost posameznika zaradi določene atipične lastnosti. Beseda stigma izhaja iz grščine in pomeni znamenje oz. znak, najpogosteje nanašajoč se na ožigosanje sužnjev, kriminalcev ali izdajalcev v želji po njihovi izključitvi iz družbe. Ker je stigmatizacija pacientov v porastu, je v diplomskem delu predstavljen tudi koncept stigmatizacije in njena destigmatizacija.
Ključne besede: stigmatizacija, duševna motnja, destigmatizacija, pacient z duševno motnjo, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 1460; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Pacient s shizofrenijo v socialnem okolju
Dušanka Bezjak, 2014, diplomsko delo

Opis: Shizofrenija je kronična pogosto progresivna bolezen možganov, verjetno ena najtežjih duševnih motenj. Pri ljudeh vzbuja nelagodje, tudi strah, z njo je povezanih veliko predsodkov. Največji predsodek je ta, da takšni pacienti v socialnem okolju ne morejo normalno funkcionirati. V diplomskem delu želimo predstaviti shizofrenijo, poznavanje shizofrenije v družbenem okolju, ter naravnanost okolja do teh pacientov. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj, zaprtega in pol odprtega tipa. Raziskava je potekala med naključno izbranimi krajani Kidričevega, zajela je 1,5 % delež prebivalstva v Kidričevem. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da velik delež anketirancev ve kaj je shizofrenija, vendar vedo manj o bolezni sami. Veliko ljudi je strah pacientov s shizofrenijo, menijo, da shizofrenija ni ozdravljiva, da se takšni pacienti ne morejo vključevati v socialno okolje, se redno zaposliti ali šolati. Sklep: Shizofrenija je danes ena izmed najhuje stigmatiziranih duševni bolezni na svetu. Bolezen se lahko v veliki meri obvladuje z zdravili ali se blaži njene simptome. Pomembno je, da se o shizofreniji temeljito poučijo vsi: pacienti, njihovi svojci, drugi, ki lahko pomembno prispevajo k zmanjšanju stigmatizacije bolezni in pacientov v družbi. K izobraževanju pa lahko v veliki meri prispevajo prav medicinske sestre.
Ključne besede: duševna motnja, shizofrenija, socialno okolje, stigmatizacija, medicinska sestra
Objavljeno: 18.07.2014; Ogledov: 1021; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (928,73 KB)

10.
Odnos medicinskih sester do pacientov okuženih z virusom HIV in stigmatizacija pacientov
Nina Maksimović, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili medicinski vidik okužbe z virusom HIV, etične dileme v zdravstvu, povezane z virusom HIV in aidsom, ter opredelili pojem stigmatizacije. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšen je odnos medicinskih sester do HIV pozitivnih pacientov ter kakšna je pomembnost vloge in nalog medicinske sestre pri ozaveščanju in svetovanju zdravim in bolnim o tveganjih, povezanih z načini prenosa in širjenja virusa HIV. Prav tako želimo ugotoviti, ali je izvajanje zdravstvene nege v praksi v skladu s Kodeksom etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. V raziskavo smo vključili 34 medicinskih sester iz kliničnega okolja. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika. Rezultate anket smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2010 in PASW Statistics 18. Rezultati raziskave: Iz raziskave je razvidno, da imajo medicinske sestre/zdravstveniki vsa potrebna znanja o tem, kako virus HIV kot nalezljivo bolezen preprečiti in kako ravnati ob incidentu. Kar 100 % anketiranih se zaveda, da vsakodnevni stiki, kot je npr. rokovanje s pacientom, ki je okužen z virusom HIV, ne predstavljajo možnosti za okužbo. 94 % anketiranih nikoli ne ignorira prošnje pacienta, okuženega z virusom HIV, prav tako HIV pozitivnim pacientom nikoli ne namenjajo manj pozornosti kot ostalim. Beležimo 32 % anketiranih, ki se pacientov z virusom HIV izogibajo, in le en anketiranec (3 %) bi odrekel nego pacientu z virusom HIV, če bi le imel to izbiro. Sklep: Vsak človek je osebnost zase in vsem so z rojstvom dane oziroma prirojene določene pravice, družba in država pa morata te pravice spoštovati in uresničevati. Pomembno je tudi, da te temeljne pravice lahko upoštevamo in uresničujemo ter spoštujemo človeka z vsem dostojanstvom do konca njegovega življenja le pod pogojem, da smo z njimi seznanjeni.
Ključne besede: HIV/aids, okužene osebe, etika, diskriminacija, stigmatizacija, poklicna molčečnost.
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 1764; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici