| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava 2D-transvaginalne ultrazvočne preiskave, kontrastne histerosalpingosonografije s peno in histerosalpingografije pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure
Maja Rosič, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Izhodišča: Po histeroskopski sterilizaciji s sistemom Essure (Bayer AG, Leverkusen, Nemčija) je s potrditvenim testom potrebno določiti uspešnost sterilizacije. Zlati standard za potrditev uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure predstavlja histerosalpingografija (HSG). Novejša, manj invazivna metoda določanja prehodnosti jajcevodov v sklopu obravnave neplodnosti je kontrastna histerosalpingosonografija s peno (HyFoSy). Do sedaj še ni bilo raziskave, ki bi ovrednotila HyFoSy pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure, prav tako pa ne raziskave, ki bi primerjala tri različne potrditvene teste. Namen raziskave je bil ovrednotiti natančnost dvodimenzionalne (2D) transvaginalne ultrazvočne (UZ) preiskave in HyFoSy v primerjavi s HSG pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure. Metode: Opravili smo prospektivno raziskavo, v katero smo vključili 90 pacientk, napotenih na histeroskopsko sterilizacijo s sistemom Essure. Dvanajst tednov po sterilizaciji smo pri vseh opravili 2D-transvaginalno UZ-preiskavo, s katero smo določali položaj mikrovsadkov, ki smo ga opredelili kot zadovoljiv ali nezadovoljiv. Temu sta sledili HyFoSy in HSG, s katerima smo določali zaporo jajcevodov, ki smo jih opredelili kot prehodne ali neprehodne. Pri pacientkah s prehodnimi jajcevodi pri HSG smo opravljali dodatne HSG v 3-mesečnih intervalih do potrditve neprehodnosti jajcevodov. Rezultati: Od 90 vključenih pacientk je celoten protokol raziskave opravilo 86 pacientk s 170 jajcevodi. Položaj mikrovsadkov, ki smo ga določali z 2D-transvaginalno UZ-preiskavo, smo primerjali z neprehodnostjo jajcevodov pri HSG. Neprehodnost jajcevodov smo določali s HyFoSy kot indeksnim testom in HSG kot referenčnim standardom. Občutljivost in specifičnost položaja mikrovsadka pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije sta bili 88,7 % (95 % interval zaupanja (IZ), 83 %–93 %) in 9,1 % (95 % IZ, 0 %–41 %), pozitivna in negativna napovedna vrednost pa 93,4 % (95 % IZ, 88 %–97 %) in 5,2 % (95 % IZ, 0 %–26 %). Stopnja ujemanja med ustreznim položajem mikrovsadka in zaporo jajcevoda ter neustreznim položajem in prehodnostjo jajcevoda je bila 83,5 % (95 % IZ, 77 %–89 %). Občutljivost in specifičnost HyFoSy pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure sta bili 100 % (95 % IZ, 97 %–100 %) in 54,6 % (95 % IZ, 23 %–83 %), pozitivna in negativna napovedna vrednost pa 97,0 % (95 % IZ, 93 %–99 %) in 100 % (95 % IZ, 42 %–100 %). Natančnost HyFoSy je znašala 97,1 % (95% IZ, 93 %–99 %). Ob koncu raziskave se je 98,8 % pacientk lahko zaneslo na histeroskopsko sterilizacijo s sistemom Essure za namene trajnega preprečevanja zanositve. Dolgoročnih zapletov nismo zabeležili. Zaključki: Stopnja ujemanja med ustreznostjo položaja mikrovsadka pri 2D-transvaginalni UZ-preiskavi in uspešnostjo histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure pri HSG je bila nižja od pričakovane. Pacientke z zadovoljivim položajem mikrovsadka pri 2D-transvaginalni UZ-preiskavi se samo na osnovi 2D-transvaginalne UZ-preiskave niso mogle zanesti na Essure za trajno preprečevanje zanositve. Prehoden jajcevod pri HyFoSy ni potreboval dodatne potrditve prehodnosti s HSG. Vendar se pacientke s prehodnim jajcevodom niso mogle zanesti na Essure za trajno preprečevanje zanositve. Zato smo pri njih svetovali kontrolni potrditveni test v rednih 3-mesečnih intervalih do potrditve zapore jajcevoda. Tudi pacientke z neprehodnimi jajcevodomi pri HyFoSy se niso mogle zanesti na Essure, saj stopnja ujemanja neprehodnosti jajcevoda med HyFoSy in HSG ni bila 100 %. Neprehodnost jajcevoda pri HyFoSy bi bilo potrebno potrditi s HSG. Ugotavljamo, da HSG ostaja zlati standard pri potrjevanju neprehodnosti jajcevodov po histeroskopski sterilizaciji s sistemom Essure in s tem njene uspešnosti.
Ključne besede: potrditveni test, Essure, histeroskopska sterilizacija, kontrastna histerosalpingosonografija s peno, 2D transvaginalna ultrazvočna preiskava, histerosalpingografija
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 616; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

2.
Pravno priznanje spola v luči primera A.P., Garçon in Nicot proti Franciji
Anja Gomzi, 2019, diplomsko delo

Opis: Pravno priznanje spola je postopek, ki je za transspolne osebe velikega pomena. Kljub temu se za to pot mnogo transspolnih oseb ne odloči zaradi pogojev, ki jih postavljajo države. Ti pogoji predstavljajo poseg v telesno integriteto posameznika, saj je ta primoran prestati medicinske in operativne posege, ki jih sam ne želi. Nekateri medicinski posegi so takšne narave, da je njihova posledica sterilnost, kar posega v telesno integriteto posameznika. Transspolne osebe morejo tako izbirati med uresničevanjem svoje pravice do zasebnega življenja in pravice do telesne integritete. Organizacije, ki se borijo za enakopravnost in priznavanje človekovih pravic transspolnim osebam že dolgo opozarjajo, da taki pogoji kršijo človekove pravice in dostojanstvo. Problematiko je v svoje odločanje prejelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi A.P., Garçon in Nicot proti Franciji. Odločba sodišča, da zahteva po sterilnosti krši človekove pravice, pomeni prelomnico za priznavanje človekovih pravic transspolnim osebam in je videna kot napredek v razumevanju transspolnosti. Kljub pozitivnemu vplivu odločbe na zakonodajo evropskih držav glede pogoja sterilnosti, med drugim tudi Belgije, so transspolne osebe še vedno žrtve stigmatizacije. Sodišče je namreč odločilo, da postavitev diagnoze duševne motnje transspolnim osebam ni kršitev njihovih pravic, prav tako ni kršitev zdravniški pregled, ki ga morajo prestati, da jim je lahko pravno priznan spol. Na teh področjih tako transspolnim osebam še ni zagotovljena enakopravnost in popolno uresničevanje človekovih pravic ter se tako nadaljuje stigma, da so duševno bolne. Nov korak naprej bi lahko pomenila nova klasifikacija transspolnosti kot motnje spolne identitete, in ne več kot duševne motnje.
Ključne besede: transspolnost, priznanje spolne identitete, potrditev spola, motnja spolne identitete, sterilizacija
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 298; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (499,40 KB)

3.
Vpliv načina sterilizacije in tipa brstov na uspešno vzpostavitev tkivne kulture pri breskvah (Prunus persica l.)
Marta Guček, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 in 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah opravili poskus sterilizacije brstov in iniciacije tkivne kulture pri breskvah. V poskusu leta 2018 smo od 243 uspešno sterilizirali 5 brstov (tretiranje z dikloroizocianurno kislino (DICA 7 minut). Leta 2019 smo poskus ponovili, vključili smo 339 brstov (zaprtih in odprtih) vinogradske breskve iz genske banke koščičarjev na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Za sterilizacijo smo uporabili razkuževalni sredstvi DICA (tretiranje 3, 5 in 6 minut) in 5 % natrijevega hipoklorita (tretiranje 5 in 7 minut). Primerjava sterilizacije zaprtih in odprtih brstov je pokazala, da je bila uspešnejša sterilizacija pri odprtih brstih. Pri zaprtih brstih je prišlo do hitrega propadanja zaradi okužb. Z uporabljenimi načini sterilizacije smo uspešno vzpostavili sterilno kulturo. Najuspešnejša je bila sterilizacija z DICA 6 minut (2019) pri odprtih brstih, kjer smo dobili 2 sterilna in vitalna brsta.
Ključne besede: breskev / in vitro / brsti / sterilizacija / tkivne kulture
Objavljeno: 22.08.2019; Ogledov: 552; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (642,54 KB)

4.
Vzpostavitev tkivne kulture pri arabskem kavovcu (Coffea arabica L.)
Nik Dobnikar, 2019, diplomsko delo

Opis: Kava je eden najpomembnejših kmetijskih pridelkov na mednarodnem trgu. Razmnoževanje in žlahtnjenje kavovca, na katerem zraste, traja več let, zato v sodobnem kmetijstvu uporabljamo tkivne kulture, s katerimi matično rastlino namnožimo, pospešimo prehod v generativno fazo in pridobimo zdrav rastlinski material. V diplomski nalogi smo vzpostavili tkivno kulturo pri arabskem kavovcu (Coffea arabica L.) iz aksilarnih meristemov. Za sterilizacijo smo uporabili tri načine: raztopino DICA, 1 % raztopino NaClO in 5 % raztopino NaClO; pri vseh treh smo izsečke obravnavali 5 min. Pri vsakem obravnavanju smo sterilizirali po 35 nodijev matične rastline. Najboljša je bila sterilizacija z 1 % NaClO, kjer smo dobili 19 (54,29 %) vitalnih brstov; okužen je bil en nodij; 15 jih je propadlo. Pri sterilizaciji z DICA smo dobili 14 (40,00 %) vitalnih brstov; okužili so se 4 nodiji; 17 jih je propadlo. Pri sterilizaciji s 5 % NaClO je bil okužen 1 nodij (2,86 %); vitalnih je ostalo 8 (22,86 %) rastlinic; kar 74,29 % jih je propadlo, kar kaže na previsoko koncentracijo NaClO. V drugem delu diplomske naloge smo spremljali razraščanje rastlin kavovca ob dodatku 6 mg/L rastlinskega hormona BA v gojišče. Po 44 dneh nobena od rastlin ni odgnala dodatnega poganjka. Povečalo se je samo število listov, ki se je pri 18 opazovanih rastlinicah povečalo iz povprečno 2,0 lista na rastlino na 3,17 listov na rastlino.
Ključne besede: kavovec, Coffea arabica L., tkivne kulture, sterilizacija, razraščanje
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 544; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (721,87 KB)

5.
Vzpostavitev tkivne kulture pri rastlini noni (morinda citrifolia l.)
Eva Zagorac, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izvedli raziskavo, pri kateri smo ugotavljali uspešnost vzpostavitve tkivne kulture pri rastlini noni (Morinda citrifolia L.). Preizkusili smo dva načina sterilizacije. Pri obeh načinih smo izsečke pred začetkom sterilizacije za 40 sekund tretirali s 70-odstotnim etanolom. Pri prvem načinu sterilizacije smo za sterilizacijo uporabili dikloroizocianurno kislino (DICA), s katero smo izsečke tretirali 8 minut. Pri drugem načinu smo kot sterilizacijsko sredstvo uporabili natrijev hipoklorit (NaClO), s katerim smo izsečke tretirali 8 minut. Sterilizirane izsečke smo inokulirali na gojišče za indukcijo. Kot najuspešnejša se je izkazala osem minutna sterilizacija z DICA, kjer je 100 % rastlin ostalo po sterilizaciji vitalnih in neokuženih. Pri sterilizaciji z natrijevim hipokloritom je 65 % izsečkov propadlo, 16 % jih je bilo okuženih, vitalnih in neokuženih je bilo 19 % in so se okužili (16 %) pri osem minutni sterilizaciji z NaClO. V kasnejših fazah razvoja so se začele pojavljati bakterijske okužbe, zato smo izsečke prestavili na gojišče z dodanim antibiotikom (Cefotaxime sodium), ki ni preprečil pojava okužb.
Ključne besede: noni, morinda, in vitro, sterilizacija, rastlinske tkivne kulture
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 550; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Razlike pri zdravstveni obravnavi ženske pri laparoskopski sterilizaciji in histeroskopski Essure sterilizaciji
Aleksandra Pevec, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sterilizacija je trajna metoda kontracepcije, ki je primerna za vse ženske, katere so odločene, da v prihodnosti (več) ne želijo imeti otrok. Najpogostejši način sterilizacije je laparoskopska sterilizacija, v zadnjem času pa se je začel uveljavljati histeroskopski način sterilizacije s sistemom Essure. Namen diplomskega dela je predstaviti oba posega sterilizacije ter ugotoviti razlike pri psihofizični pripravi pacientke na poseg, poteku posega, zdravstvene nege po posegu in vlogi medicisnke sestre pri obeh metodah sterilizacije. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela, raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Izvedeni sta bili dve študiji primera s pomočjo intervjuja pacientk in s pregledom in analizo pacientkine medicinske in negovalne dokumentacije. Intervju je vseboval vprašanja odprtega tipa. Določene informacije so bile pridobljene tudi z opazovanjem pacientke. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se psihofizična priprava pacientke na sterilizacijo in zdravstvena obravnava po sterilizaciji, razlikuje glede na vrsto posega. Priprava pacientke na laparoskopsko sterilizacijo zajema očitno več fizične priprave kot pri histeroskopski sterilizaciji s sistemom Essure. Medtem, ko je psihična in administrativna priprava pri obeh metodah sterilizacije podobna. Razlikuje se tudi zdravstvena obravnava pacientke po posegu ter čas okrevanja med eno in drugo metodo sterilizacije. Sklep: Tako laparoskopska sterilizacija, kot histeroskopska sterilizacija s sistemom Essure, imata svoje prednosti in slabosti, ki se med seboj razlikujejo. Prav tako so pri obeh metodah, sicer redki, vendar možni različni zapleti. Vsaka metoda ima svoje zahteve za pripravo pacientke na poseg, prav tako je različna obravnava pacientke in okrevanje po posegu sterilizacije. Od začetka do konca obravnave pa ima veliko vlogo tudi medicinska sestra.
Ključne besede: sterilizacija, laparoskopska sterilizacija, histeroskopska sterilizacija, Essure sistem, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 1058; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (706,43 KB)

7.
Vplivi različnih načinov sterilizacije na vzpostavitev tkivne kulture marelice (Prunus armeniaca L.)
Nika Šenveter, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije, vpliv tipa brstov ter vpliv dodanega antibiotika v gojišče na vzpostavitev tkivne kulture marelice. Uporabili smo 6 različnih načinov sterilizacije brstov, katere smo predhodno tretirali 60 sekund v 70 % etanolu: 1. sedem minut DICA, 2. deset minut DICA, 3. petnajst minut DICA, 4. petnajst minut 0,75 % NaClO, 5. deset minut 5 % NaClO in 6. dvajset minut 10 % Ca(ClO)2. Uporabili smo dva tipa brstov, in sicer zaprte ter odprte. Razkužene brste smo prenesli na dve različni gojišči, eno z dodanim antibiotikom (Cefotaxime sodium), drugo brez. Kot najboljša metoda sterilizacije se je izkazala sterilizacija z deset minutnim tretiranjem z DICA. Pri tem načinu sterilizacije je ostalo vitalnih 15 % brstov. Največ brstov se je okužilo (74 %) pri petnajst minutni sterilizaciji z 0,75 % NaClO. Pri šestem načinu sterilizacije, kjer smo brste 20 minut mešali v Ca(ClO)2, je večina brstov propadla (79 %). Preživel ni noben brst. Statistično značilne razlike so se pokazale tudi med tipi brstov. Pri odprtih brstih smo opazili večjo stopnjo okužbe. Zaprtih brstov pa je več propadlo, kot se jih je okužilo. Gojišče z dodanim antibiotikom se ni statistično značilno razlikovalo od gojišča brez antibiotika.
Ključne besede: sterilizacija / in vitro / marelica / mikropropagacija / tkivne kulture
Objavljeno: 04.05.2018; Ogledov: 550; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (793,88 KB)

8.
VALIDACIJA STERILIZACIJE - DOLOČITEV ROKA UPORABE STERILIZIRANEGA MATERIALA
Damir Salajko, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil z validacijo dokazati, da material (oprema), steriliziran po predpisanem postopku v parnem sterilizatorju - avtoklavu, ohrani sterilnost tudi po 30 dnevih hranjenja. V sklopu raziskav smo pripravili pakete z deli opreme, ki so nujno potrebni v proizvodnem procesu in jih vstavili v sterilizacijske posode poleg materiala (opreme), ki se uporablja v proizvodnem procesu. Te pakete smo nato izpostavili sterilizaciji s paro v avtoklavu. Po ohladitvi paketov na sobno tempeaturo smo izbrane dele steriliziranih paketov hranili v proizvodnih prostorih razreda čistosti D. Po 30 dnevih hranjenja smo na teh delih steriliziranih paketov določali sterilnost. Rezultati v diplomskem delu kažejo, da je ustrezno sterilizirane in zapakirane pakete materiala (opreme) možno hraniti 30 dni, ne da bi bila pri tem kakorkoli ogrožena njegova kvaliteta oz. sterilnost.
Ključne besede: validacija, sterilizacija, avtoklav, biološki indikatorji, distribucija temperature, rok uporabe, oprema
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 2148; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

9.
Reprocesiranje medicinskih pripomočkov za enkratno uporabo
Tanja Pristavec, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili reprocesiranje medicinskih pripomokov za enkratno uporabo. Predstavili smo razline vidike problematike reprocesiranja vkljuno z varnostjo pacientov, osebne odgovornosti, ekonomskega vodila, etinih dilem in ekološkega nadzora. Namen raziskave je bil ugotoviti ali je reprocesiranje medicinskih pripomokov za enkratno uporabo lahko sporno in tvegano za pacienta, ter v kolikšni meri se izvaja. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in eksperimentalni študiji. Uporabljena je bila deskriptivna metoda z zbiranjem in analizo literature s podroja reprocesiranja medicinskih pripomokov. Za potrebe empirinega dela naloge smo podatke zbirali na dva naina. V prvem delu smo kvantitativne podatke pridobili s pomojo delno strukturiranega vprašalnika, namenjenega vodjem sterilizacijske dejavnosti v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. Iz rezultatov ankete in pregleda literature smo oblikovali seznam najpogosteje reprocesiranih medicinskih pripomokov za enkratno uporabo. Na osnovi tega smo izvedli drugi, eksperimentalni del raziskave, kjer smo izbrani material za enkratno uporabo reprocesirali ter nato ugotavljali odstopanja. Dobljene podatke smo predstavili deskriptivno in s fotografijo. Rezultati. Raziskava je pokazala, da je reprocesiranje medicinskih pripomokov za enkratno uporabo pogosta praksa tako v Sloveniji kot drugod v svetu. Iz pregleda in analize literature je zaznati tako nasprotnike kot zagovornike reprocesiranja medicinskih pripomokov za enkratno uporabo. Z eksperimentalno študijo smo prikazali problem s funkcionalnostjo in deformacijo posameznih medicinskih pripomokov za enkratno uporabo po reprocesiranju. Sklep. Mnenja za in proti reprocesiranju medicinskih pripomokov za enkratno uporabo in ponovni uporabi so deljena. Glavno vodilo reprocesiranja medicinskih pripomokov za enkratno uporabo je ekonomski vidik. Argumenti proti reprocesiranju pa so možna tveganja za pacienta zaradi ponovne uporabe medicinskih pripomokov za enkratno uporabo iz vidika napak v materialu reprocesiranih medicinskih pripomokov za enkratno uporabo in tveganja zaradi prenosa bolnišninih okužb.
Ključne besede: medicinski pripomoki, tveganje, dezinfekcija, sterilizacija
Objavljeno: 07.01.2013; Ogledov: 2022; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici