1. Superkritični fluidi za izolacijo in formulacijo bioaktivnih snoviMaša Knez Marevci, Katja Andrina Kravanja, Željko Knez, 2024, pregledni znanstveni članek Ključne besede: podkritične tekočine, nadkritične tekočine, ekstrakcija, mikronizacija, impregnacija, nanašanje, sterilizacija
Objavljeno v DKUM: 30.07.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (401,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
2. Vpliv različnih načinov sterilizacije in tipa brstov na uspešno vzpostavitev tkivne kulture pri navadni bodiki ( Ilex aquifolium L.) : diplomsko deloUrška Modrič, 2023, diplomsko delo Opis: V letu 2023 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije in vpliv tipa brstov (apikalni in aksilarni) na vzpostavitev tkivne kulture navadne bodike (Ilex aquifolium L.). Za razkuževanje smo uporabili dve različni sterilizacijski sredstvi, dikloroizocianurno kislino (DICA) in natrijev hipoklorit (NaClO), v različnih koncentracijah in z različnim časom tretiranja. V raziskavo je bilo vključenih 640 brstov, na katerih smo skupno opravili 7 različnih načinov sterilizacije. Vse brste smo predhodno tretirali v 70-% etanolu za 40 sekund. Razkužene brste smo prenesli na osnovno gojišče McCown Woody Plant in spremljali rast. Ugotovili smo, da tako način sterilizacije kot tudi tip brstov vplivata na pridobljeno število vitalnih poganjkov. Skupno smo uspešno sterilizirali 22 brstov. Za uspešnejše so se izkazali apikalni brsti. Pri primerjavi sterilizacijskih sredstev se je tretiranje z DICA izkazalo za uspešnejše, pridobili smo 18 vitalnih brstov. Najuspešnejša je bila sterilizacija brstov z DICA in časom tretiranja 5 minut, kjer smo pridobili 7 vitalnih brstov.
Ključne besede: sterilizacija, tkivne kulture, bodika, in vitro, brsti
Objavljeno v DKUM: 08.01.2024; Ogledov: 326; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. Izboljšava procesa v intralogistiki opazovanega podjetja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaRok Tomšič, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti in kritično analizirati proces predpriprave materiala pred sterilizacijo v podjetju, ki se ukvarja s sterilizacijo medicinskih pripomočkov. Z metodo opazovanja smo opisali tri različice izvajanja procesa. Ob pomoči diagramov poteka in procesnih kart smo razčlenili korake posameznih različic in skušali oceniti prednosti in slabosti vsake od njih, pri čemer so bili glavni primerjalni kriteriji čas izvedbe, ergonomija in zagotavljanje kakovosti. Predlagali smo standardizacijo najboljšega načina izvajanja procesa glede na omenjene kriterije, kar bo podjetju dalo dobro osnovo za nadaljnje izboljšave. Predlagali smo tudi preureditev prostora, kjer se proces izvaja, z namenom zmanjševanja gibanja izvajalcev aktivnosti procesa in zagotavljanja boljše kakovosti. Eden od ključnih predlogov je bila vpeljava postopka uvajanja novih zaposlenih, da bi bilo izvajanje procesa v prihodnje poenoteno.
Ključne besede: predpriprava materiala, sterilizacija, intralogistika, proces, standardizacija
Objavljeno v DKUM: 10.05.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 70
Celotno besedilo (3,11 MB) |
4. Implementacija in prilagoditev aseptičnega nitrodozirnika na polnilnem stroju : diplomsko deloTobias Zadravec, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo aseptični nitrodozirnik. Najprej je predstavljen koncept nitrodozirnika, nato so opisani nitrodozirnik, njegove komponente, celoten sistem nitrodoziranja in komponente za avtomatizacijsko krmilniško opremo proizvajalca Bernecker&Rainer, Industrijska Avtomatizacija. Napisane in naštete so industrijske komunikacije, prikazana je povezanost vseh komponent v projektu. V praktičnem delu diplomske naloge smo implementirali in prilagodili poteke delovanja nitrodozirnika. Vzporedno s programom je bila izdelana vizualizacija. Opisani so koraki zagona nitrodozirnika na terenu. Predstavljeno je zaznavanje napak pri delovanju, podane pa so tudi možnosti odprave teh.
Ključne besede: nitrodozirnik, sterilizacija, čiščenje, tekoči dušik, B&R-krmilna oprema
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 553; Prenosov: 41
Celotno besedilo (2,83 MB) |
5. Vpliv delovnega okolja in delovnih obremenitev na mišično-skeletni sistem pri zaposlenih v sterilizacijiTess Repič, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Ergonomija je proces oblikovanja ali razporeditve delovnih mest, delovne opreme in sistemov, tako da ustrezajo ljudem, ki delo opravljajo. Delovno okolje vpliva na kakovost dela, zadovoljstvo in zdravje zaposlenih. Zdravstveno osebje, zaposleno v enoti za sterilizacijo, je stalno izpostavljeno fizičnim, kemičnim in biološkim tveganjem, poleg dela v fizičnem okolju, ki je na trenutke neugodno. Vse to lahko privede do težav mišično-skeletnega sistema. Zato je oblikovanje delovnega mesta, poznavanje okoljskih tveganj ter preprečevanje nesreč v sterilizaciji ključnega pomena.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo s pripravljenim anketnim vprašalnikom za zaposlene v enoti za sterilizacijo, s katerimi smo pridobili informacije o težavah, povezanih z mišično-skeletnim sistemom pri zaposlenih. V drugem delu raziskave pa je uporabljena ergonomska ocenjevalna metoda REBA, s katero smo pridobili ocene tveganja za nastanek mišično-skeletnih obolenj pri zaposlenih v enoti za sterilizacijo.
Rezultati: Z analizo podatkov anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da je kar 69 % anketirancev v preteklem letu imelo težave oz. bolečine v vratu, več kot polovica je tudi imela bolečine v ramenih, kar 81 % anketirancev pa je v preteklih 12 mesecih občutilo nelagodje oz. bolečino v križu. Na podlagi rezultatov, pridobljenih s pomočjo metode REBA, sodi delo v sterilizaciji v srednje tveganje za nastanek mišično-skeletnih obolenj.
Razprava in sklep: Raziskava je pokazala, da imata narava dela in delovno okolje v sterilizaciji velik vpliv na razvoj mišično-skeletnih obolenj pri zaposlenih. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi zajemale vsa področja ergonomije v delovnem okolju v enotah za sterilizacijo.
Ključne besede: Enota za sterilizacija, mišično-skeletna obolenja, metoda REBA, delovno okolje.
Objavljeno v DKUM: 06.12.2021; Ogledov: 917; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,47 MB) |
6. Primerjava 2D-transvaginalne ultrazvočne preiskave, kontrastne histerosalpingosonografije s peno in histerosalpingografije pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom EssureMaja Rosič, 2019, doktorsko delo/naloga Opis: Izhodišča: Po histeroskopski sterilizaciji s sistemom Essure (Bayer AG, Leverkusen, Nemčija) je s potrditvenim testom potrebno določiti uspešnost sterilizacije. Zlati standard za potrditev uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure predstavlja histerosalpingografija (HSG). Novejša, manj invazivna metoda določanja prehodnosti jajcevodov v sklopu obravnave neplodnosti je kontrastna histerosalpingosonografija s peno (HyFoSy). Do sedaj še ni bilo raziskave, ki bi ovrednotila HyFoSy pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure, prav tako pa ne raziskave, ki bi primerjala tri različne potrditvene teste. Namen raziskave je bil ovrednotiti natančnost dvodimenzionalne (2D) transvaginalne ultrazvočne (UZ) preiskave in HyFoSy v primerjavi s HSG pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure.
Metode: Opravili smo prospektivno raziskavo, v katero smo vključili 90 pacientk, napotenih na histeroskopsko sterilizacijo s sistemom Essure. Dvanajst tednov po sterilizaciji smo pri vseh opravili 2D-transvaginalno UZ-preiskavo, s katero smo določali položaj mikrovsadkov, ki smo ga opredelili kot zadovoljiv ali nezadovoljiv. Temu sta sledili HyFoSy in HSG, s katerima smo določali zaporo jajcevodov, ki smo jih opredelili kot prehodne ali neprehodne. Pri pacientkah s prehodnimi jajcevodi pri HSG smo opravljali dodatne HSG v 3-mesečnih intervalih do potrditve neprehodnosti jajcevodov.
Rezultati: Od 90 vključenih pacientk je celoten protokol raziskave opravilo 86 pacientk s 170 jajcevodi. Položaj mikrovsadkov, ki smo ga določali z 2D-transvaginalno UZ-preiskavo, smo primerjali z neprehodnostjo jajcevodov pri HSG. Neprehodnost jajcevodov smo določali s HyFoSy kot indeksnim testom in HSG kot referenčnim standardom. Občutljivost in specifičnost položaja mikrovsadka pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije sta bili 88,7 % (95 % interval zaupanja (IZ), 83 %–93 %) in 9,1 % (95 % IZ, 0 %–41 %), pozitivna in negativna napovedna vrednost pa 93,4 % (95 % IZ, 88 %–97 %) in 5,2 % (95 % IZ, 0 %–26 %). Stopnja ujemanja med ustreznim položajem mikrovsadka in zaporo jajcevoda ter neustreznim položajem in prehodnostjo jajcevoda je bila 83,5 % (95 % IZ, 77 %–89 %). Občutljivost in specifičnost HyFoSy pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure sta bili 100 % (95 % IZ, 97 %–100 %) in 54,6 % (95 % IZ, 23 %–83 %), pozitivna in negativna napovedna vrednost pa 97,0 % (95 % IZ, 93 %–99 %) in 100 % (95 % IZ, 42 %–100 %). Natančnost HyFoSy je znašala 97,1 % (95% IZ, 93 %–99 %). Ob koncu raziskave se je 98,8 % pacientk lahko zaneslo na histeroskopsko sterilizacijo s sistemom Essure za namene trajnega preprečevanja zanositve. Dolgoročnih zapletov nismo zabeležili.
Zaključki: Stopnja ujemanja med ustreznostjo položaja mikrovsadka pri 2D-transvaginalni UZ-preiskavi in uspešnostjo histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure pri HSG je bila nižja od pričakovane. Pacientke z zadovoljivim položajem mikrovsadka pri 2D-transvaginalni UZ-preiskavi se samo na osnovi 2D-transvaginalne UZ-preiskave niso mogle zanesti na Essure za trajno preprečevanje zanositve. Prehoden jajcevod pri HyFoSy ni potreboval dodatne potrditve prehodnosti s HSG. Vendar se pacientke s prehodnim jajcevodom niso mogle zanesti na Essure za trajno preprečevanje zanositve. Zato smo pri njih svetovali kontrolni potrditveni test v rednih 3-mesečnih intervalih do potrditve zapore jajcevoda. Tudi pacientke z neprehodnimi jajcevodomi pri HyFoSy se niso mogle zanesti na Essure, saj stopnja ujemanja neprehodnosti jajcevoda med HyFoSy in HSG ni bila 100 %. Neprehodnost jajcevoda pri HyFoSy bi bilo potrebno potrditi s HSG. Ugotavljamo, da HSG ostaja zlati standard pri potrjevanju neprehodnosti jajcevodov po histeroskopski sterilizaciji s sistemom Essure in s tem njene uspešnosti.
Ključne besede: potrditveni test, Essure, histeroskopska sterilizacija, kontrastna histerosalpingosonografija s peno, 2D transvaginalna ultrazvočna preiskava, histerosalpingografija
Objavljeno v DKUM: 24.12.2019; Ogledov: 1410; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,56 MB) |
7. Pravno priznanje spola v luči primera A.P., Garçon in Nicot proti Franciji : diplomsko deloAnja Gomzi, 2019, diplomsko delo Opis: Pravno priznanje spola je postopek, ki je za transspolne osebe velikega pomena. Kljub temu se za to pot mnogo transspolnih oseb ne odloči zaradi pogojev, ki jih postavljajo države. Ti pogoji predstavljajo poseg v telesno integriteto posameznika, saj je ta primoran prestati medicinske in operativne posege, ki jih sam ne želi. Nekateri medicinski posegi so takšne narave, da je njihova posledica sterilnost, kar posega v telesno integriteto posameznika. Transspolne osebe morejo tako izbirati med uresničevanjem svoje pravice do zasebnega življenja in pravice do telesne integritete. Organizacije, ki se borijo za enakopravnost in priznavanje človekovih pravic transspolnim osebam že dolgo opozarjajo, da taki pogoji kršijo človekove pravice in dostojanstvo. Problematiko je v svoje odločanje prejelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi A.P., Garçon in Nicot proti Franciji. Odločba sodišča, da zahteva po sterilnosti krši človekove pravice, pomeni prelomnico za priznavanje človekovih pravic transspolnim osebam in je videna kot napredek v razumevanju transspolnosti. Kljub pozitivnemu vplivu odločbe na zakonodajo evropskih držav glede pogoja sterilnosti, med drugim tudi Belgije, so transspolne osebe še vedno žrtve stigmatizacije. Sodišče je namreč odločilo, da postavitev diagnoze duševne motnje transspolnim osebam ni kršitev njihovih pravic, prav tako ni kršitev zdravniški pregled, ki ga morajo prestati, da jim je lahko pravno priznan spol. Na teh področjih tako transspolnim osebam še ni zagotovljena enakopravnost in popolno uresničevanje človekovih pravic ter se tako nadaljuje stigma, da so duševno bolne. Nov korak naprej bi lahko pomenila nova klasifikacija transspolnosti kot motnje spolne identitete, in ne več kot duševne motnje.
Ključne besede: transspolnost, priznanje spolne identitete, potrditev spola, motnja spolne identitete, sterilizacija
Objavljeno v DKUM: 14.11.2019; Ogledov: 974; Prenosov: 76
Celotno besedilo (499,40 KB) |
8. Vpliv načina sterilizacije in tipa brstov na uspešno vzpostavitev tkivne kulture pri breskvah (Prunus persica l.)Marta Guček, 2019, diplomsko delo Opis: V letu 2018 in 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah opravili poskus sterilizacije brstov in iniciacije tkivne kulture pri breskvah. V poskusu leta 2018 smo od 243 uspešno sterilizirali 5 brstov (tretiranje z dikloroizocianurno kislino (DICA 7 minut). Leta 2019 smo poskus ponovili, vključili smo 339 brstov (zaprtih in odprtih) vinogradske breskve iz genske banke koščičarjev na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Za sterilizacijo smo uporabili razkuževalni sredstvi DICA (tretiranje 3, 5 in 6 minut) in 5 % natrijevega hipoklorita (tretiranje 5 in 7 minut). Primerjava sterilizacije zaprtih in odprtih brstov je pokazala, da je bila uspešnejša sterilizacija pri odprtih brstih. Pri zaprtih brstih je prišlo do hitrega propadanja zaradi okužb. Z uporabljenimi načini sterilizacije smo uspešno vzpostavili sterilno kulturo. Najuspešnejša je bila sterilizacija z DICA 6 minut (2019) pri odprtih brstih, kjer smo dobili 2 sterilna in vitalna brsta.
Ključne besede: breskev / in vitro / brsti / sterilizacija / tkivne kulture
Objavljeno v DKUM: 22.08.2019; Ogledov: 1395; Prenosov: 166
Celotno besedilo (642,54 KB) |
9. Vzpostavitev tkivne kulture pri arabskem kavovcu (Coffea arabica L.)Nik Dobnikar, 2019, diplomsko delo Opis: Kava je eden najpomembnejših kmetijskih pridelkov na mednarodnem trgu. Razmnoževanje in žlahtnjenje kavovca, na katerem zraste, traja več let, zato v sodobnem kmetijstvu uporabljamo tkivne kulture, s katerimi matično rastlino namnožimo, pospešimo prehod v generativno fazo in pridobimo zdrav rastlinski material. V diplomski nalogi smo vzpostavili tkivno kulturo pri arabskem kavovcu (Coffea arabica L.) iz aksilarnih meristemov. Za sterilizacijo smo uporabili tri načine: raztopino DICA, 1 % raztopino NaClO in 5 % raztopino NaClO; pri vseh treh smo izsečke obravnavali 5 min. Pri vsakem obravnavanju smo sterilizirali po 35 nodijev matične rastline. Najboljša je bila sterilizacija z 1 % NaClO, kjer smo dobili 19 (54,29 %) vitalnih brstov; okužen je bil en nodij; 15 jih je propadlo. Pri sterilizaciji z DICA smo dobili 14 (40,00 %) vitalnih brstov; okužili so se 4 nodiji; 17 jih je propadlo. Pri sterilizaciji s 5 % NaClO je bil okužen 1 nodij (2,86 %); vitalnih je ostalo 8 (22,86 %) rastlinic; kar 74,29 % jih je propadlo, kar kaže na previsoko koncentracijo NaClO. V drugem delu diplomske naloge smo spremljali razraščanje rastlin kavovca ob dodatku 6 mg/L rastlinskega hormona BA v gojišče. Po 44 dneh nobena od rastlin ni odgnala dodatnega poganjka. Povečalo se je samo število listov, ki se je pri 18 opazovanih rastlinicah povečalo iz povprečno 2,0 lista na rastlino na 3,17 listov na rastlino.
Ključne besede: kavovec, Coffea arabica L., tkivne kulture, sterilizacija, razraščanje
Objavljeno v DKUM: 31.05.2019; Ogledov: 1237; Prenosov: 119
Celotno besedilo (721,87 KB) |
10. Vzpostavitev tkivne kulture pri rastlini noni (morinda citrifolia l.)Eva Zagorac, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izvedli raziskavo, pri kateri smo ugotavljali uspešnost vzpostavitve tkivne kulture pri rastlini noni (Morinda citrifolia L.). Preizkusili smo dva načina sterilizacije. Pri obeh načinih smo izsečke pred začetkom sterilizacije za 40 sekund tretirali s 70-odstotnim etanolom. Pri prvem načinu sterilizacije smo za sterilizacijo uporabili dikloroizocianurno kislino (DICA), s katero smo izsečke tretirali 8 minut. Pri drugem načinu smo kot sterilizacijsko sredstvo uporabili natrijev hipoklorit (NaClO), s katerim smo izsečke tretirali 8 minut. Sterilizirane izsečke smo inokulirali na gojišče za indukcijo. Kot najuspešnejša se je izkazala osem minutna sterilizacija z DICA, kjer je 100 % rastlin ostalo po sterilizaciji vitalnih in neokuženih. Pri sterilizaciji z natrijevim hipokloritom je 65 % izsečkov propadlo, 16 % jih je bilo okuženih, vitalnih in neokuženih je bilo 19 % in so se okužili (16 %) pri osem minutni sterilizaciji z NaClO. V kasnejših fazah razvoja so se začele pojavljati bakterijske okužbe, zato smo izsečke prestavili na gojišče z dodanim antibiotikom (Cefotaxime sodium), ki ni preprečil pojava okužb.
Ključne besede: noni, morinda, in vitro, sterilizacija, rastlinske tkivne kulture
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1409; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,17 MB) |
