| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Učni uspeh in spol
Katja Eržen Bratina, 2021, magistrsko delo

Opis: Pot do uspeha se najprej začne v osnovni šoli. Ocenjevanje znanja in napredek učencev v višji razred je v slovenskih šolah določen s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Najpogostejši pokazatelj učnih dosežkov v osnovni šoli so šolske ocene, ki kasneje v življenju lahko vplivajo na celostni osebnostni razvoj. Na učni uspeh učencev vplivajo psihološke značilnosti učenca, njegove osebnostne poteze, motivacija, socialno okolje, družina, učitelji in vrstniki. Šola je sistem, ki polaga temelje sobivanja, odnosa do vrstnikov, vrednot, samozavesti, samozaupanja, znanja in vseživljenjskega odnosa do učenja, odnosa do avtoritete, razvijanja odgovornosti in pravega poguma za soočanje z nalogami v odraslosti. V šoli mora biti posebna pozornost namenjena interakcijam med učitelji in učenci, komunikaciji, spodbudi in pohvalam. Glede na to, da je šola sredstvo za pripravo različnih skupin na njihove življenjske vloge, mora biti pri tem upoštevana tudi enakost obeh spolov. V šoli učitelj nikakor ne sme učenca obravnavati glede na njegov spol, spolne stereotipe in predsodke o določenem spolu. V empiričnem delu bom raziskala, kateri dejavniki vplivajo na učni uspeh učencev, kateremu spolu so učitelji bolj naklonjeni ter kakšno je mnenje učiteljev in učencev o tem, kdo glede na spol dosega boljše rezultate. Raziskala bom tudi vprašanje, ali imajo učenčeve in učiteljeve osebnostne lastnosti vpliv na učni uspeh ter kakšen vpliv imajo nanj starši in sošolci.
Ključne besede: učni uspeh, spol, spolni predsodki in stereotipi, dejavniki učnega uspeha
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
Prezentacije žensk in moških v mediji
Barbara Omerzu, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo »Podoba žensk in moških v medijih« se nanaša na velik pomen medijev na posameznikovo življenje. Ti imajo v zadnjem času takšen vpliv, kot ga niso imeli še nikoli do sedaj. So vir informacij in zabave, igrajo pomembno vlogo pri socializaciji posameznikov, prav tako pa odsevajo socialni in kulturni svet. Prenašajo odkrita in prikrita sporočila ter zraven vsebin in informacij posredujejo tudi vrednote, čustva in sodbe. Teoretični del pojasnjuje, kaj mediji dandanes pravzaprav so - so nekakšna avtoriteta, saj določajo, kaj je prav, kaj je fantazija, kaj je pomembno in kaj ni. Največkrat vsebujejo stereotipe – pogosto tudi spolne stereotipe, ki so posplošene značilnosti, vedenja, sposobnosti in interesi, ki so opredeljeni le na podlagi spola. Stereotipi nato pri prejemnikih sporočil medijev ustvarjajo neko nerealno in nepravično predstavo o moških in ženskah, ki imajo velik vpliv na posameznikovo življenje. Empirični del odgovarja na vprašanja, ali se dandanes v medijih še vedno srečujemo s stereotipnimi družbenimi vzorci (in če ja, s katerimi?), ali se v medijih pogosteje pojavljajo moški ali ženske (še posebej pri člankih s področja športa), ali sami članki vsebujejo fotografije moških ali žensk (ter na kateri del telesa moškega ali ženske je usmerjena pozornost na fotografijah). Skozi analizo sem ugotovila, da so moški, kot je bilo glede na mojo hipotezo tudi pričakovano, v medijih pogosteje predstavljeni kot aktivni in agresivni, ženske pa kot pasivne in ponižne. Prav tako sem ugotovila, da so športni članki v medijih večinoma namenjeni moškim športnikom. Pri pregledu slik ob člankih sem ugotovila, da je pri moških fotografijah večji poudarek na prezentaciji glave, pri ženskih fotografijah pa bolj na prezentaciji celotnega telesa. S tem sem potrdila svoje hipoteze, prav tako pa se rezultati moje analize skladajo tudi z rezultati drugih. S pomočjo te analize sem pobliže spoznala, kakšna podoba moških in žensk je predstavljena v medijih. Prav tako pa sem tudi spoznala, kakšne vloge zavzemajo moški in kakšne ženske ter posredno kakšni so odnosi znotraj družbe.  
Ključne besede: www.24ur.com, spol, spolni stereotipi, seksizem, učinek facizma, športni članki, fotografije ob člankih
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 266; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Potrditvena pristranskost v forenziki
Lina Rižnar, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava teoretični pregled problematike potrditvene pristranskosti na forenzično preiskovanje. Pri tem je poudarek namenjen vplivu potrditvene pristranskosti na forenzično obdelavo in interpretacijo prstnih odtisov, saj gre po prepričanju mnogih za najbolj eksaktno in objektivno področje forenzičnega preiskovanja. Teoretični pregled literature in študija primerov poskuša dokazati , da nobena veda v forenzični znanosti ni nezmotljiva ter da številni subjektivni dejavniki in vdor informacij v forenzično delo pomembno vplivajo na izsledke forenzičnih raziskav. Potrditvena pristranskost sodi na področje kognitivnih pristranskosti in je razmeroma slabo raziskano področje. Temeljni problem potrditvene (in ostalih kognitivnih) pristranskosti je, da se pojavlja tako na zavedni kot tudi na nezavedni ravni, kar pomeni, da se preiskovalci njenega vpliva na oblikovanje spoznanj, rezultatov in sodb pogosto niti ne zavedajo. Z namenom preprečevanja vdora (potrditvene) pristranskosti v preiskovalno delo so bili vzpostavljeni številni obrazci samoocenjevanja in samorefleksije, kot tudi postopki preverjanja pridobljenih rezultatov, vendar pa analiza literature in študija primerov ponovno nakazuje, da pritranskost deluje na številnih ravneh (tudi npr. na ravni institucije) ter da se ji v nobeni situaciji ne moremo popolnoma izogniti. PRav zaradi pristranskosti so pod vprašaj postavljene vede, ki do dolgo veljave za "nezmotljive", kar prikazujeta primera Shirley McKie in Brandona Mayfielda. V obeh primerih so bile storjene napake v laboratoriju za analizo prstnih odtisov, pristranska spoznanja in mnenja izvedencev pa so izjemno vplivala na potek življenja obtoencev.
Ključne besede: forenzika, forenzične preiskave, pristranskost, potrditvena pristranskost, prepričanja, stereotipi, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 211; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
Odnos do starosti s strani naključno izbrane populacije ljudi
Nina Zupanc, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaradi spremenjenih demografskih gibanj se v sodobni družbi spreminja odnos do starosti in starostnikov. Namen zaključnega dela je predstaviti odnos družbe do staranja, predvsem z vidika starizma in stereotipov ter raziskati, kakšen odnos ima naključno izbrana populacija do starosti in starostnikov. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena opisna metoda dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje odnosa do starosti in starostnikov je bil uporabljen strukturiran vprašalnik. Raziskavo smo izvedli med naključno izbrano populacijo v Šentjurju pri Celju. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je odnos splošne populacije do starosti in starostnikov pozitiven, saj je povprečna vrednost znašala 124,6 od možnih 204 točk. Ugotovili pa smo tudi, da so najnižje število točk dosegli v starosti skupini 25 – 35 let, v kateri so ženske dosegle povprečno 115,4 točke in moški 111,6 točke. Da imajo s starejšimi dober odnos, se je strinjalo 60 % anketiranih, 58 % pa pozna primere negativnega odnosa do starejših. Diskusija in zaključek: Pomembno delo v prihodnje bi se moralo osredotočiti na osveščanje mladih, da bi razvili bolj pozitiven odnos do starosti in starostnikov. Spremeniti pa bi se moral tudi družben odnos do prikazovanja in obravnavanja starosti in starostnikov.
Ključne besede: staranje, starost, kakovostna starost, odnos do starosti, gibanje, gerontofobija, stereotipi.  
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 355; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (495,71 KB)

5.
VIDIM, VENDAR NA DRUGAČEN NAČIN, KAKOR TI (Družbeni položaj slepe in slabovidne populacije v Republiki Sloveniji)
Darjan Žagar, 2019, magistrsko delo

Opis: Diskutiranje o fenomenu slepote in slabovidnosti bo nemara v družbah vselej aktualno tako v družboslovnih kot naravoslovnih znanostih. Okvare vida so lahko bodisi prirojene bodisi nastanejo kot posledica različnih bolezenskih stanj in se pojavljajo v vseh obdobjih človekovega življenja, a vseeno znatno pogosteje pri populaciji starejših. Zahodne družbe se že vrsto let soočamo s trendom staranja prebivalstva, hkrati pa se podaljšuje tudi življenjska doba v državah v razvoju. Potemtakem ne preseneča ugotovitev, da je velik delež slepih in slabovidnih starejših od šestdeset let. Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del ter izpostavlja aktualno problematiko, s katero se slepi in slabovidni v Republiki Sloveniji soočajo v različnih družbenih sferah. Problematika se glede na izsledke našega raziskovanja pojavlja tako pri dostopnosti do določenih pripomočkov za slepe in slabovidne kot tudi na ravni izobraževanja ter pri ustrezni prilagojenosti javnih površin in ustanov. Najbolj pereč problem za slepe in slabovidne ostajajo zaposlitvene možnosti oziroma otežkočen vstop na trg dela. Stanje v zaposlovanju se je v postsocialističnih državah s tranzicijo iz socializma v kapitalizem opazno poslabšalo, kajti v socializmu so bile zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih bolje regulirane. Hkrati so temelji družbenega izključevanja v pomilovalnem in podcenjujočem odnosu do slepih in slabovidnih oseb. V povezavi s tem se v 21. stoletju zaradi okulocentrizma in pojmovanja »ideološkega modela človeka« o slepoti in slabovidnosti še vedno pojavljajo različni predsodki in stereotipi.
Ključne besede: slepota in slabovidnost, izobraževanje, trg dela, zakonodaja, predsodki in stereotipi
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 1196; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (883,12 KB)

6.
Stališča mladih do žensk brez otrok
Mojca Pevec Satler, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je raziskan odnos mladih do žensk brez otrok. Opredeljena je družbena vloga ženske, ki je najbolj determinirana z materinstvom. To naj bi predstavljalo temeljno identiteto vsake ženske, ki se prične oblikovati že v otroštvu. Predstavljena so stališča različnih družbenih skupin do (ne)materinstva, hkrati pa so opisani načini soočanja žensk brez otrok z družbeno stigmo in stereotipi. Namen magistrskega dela je predstaviti stališča mladih do žensk brez otrok, hkrati pa ovrednotiti vplive različnih dejavnikov na oblikovanje stališč. Zanimala nas je tudi želja anketirank o prevzemanju materinske vloge v prihodnosti. Raziskava je potekala na vzorcu 154 mladih, starih od 15 do 29 let. Sodelovalo je 29 moških in 125 žensk. Analiza podatkov je pokazala, da so v povprečju stališča mladih na raziskanem vzorcu do žensk brez otrok pozitivna. Razlike v odgovarjanju na vprašanja glede na različne dejavnike pa smo ugotovili s parametričnimi in neparametričnimi preizkusi. Rezultati so pokazali, da so razlike v odgovarjanju na vprašanja statistično značilne pri spolu in stopnji religioznosti. Večina mladih (87,7 %) v raziskavi meni, da vloga vsake ženske ni postati mama. Ženske v raziskavi pa si v večini (86,4 %) želijo postati mame.
Ključne besede: ženske brez otrok, materinstvo, stališča mladih, stigma, stereotipi
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 544; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

7.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri vprašanju enakosti spolov
Andreja Gracej, 2019, magistrsko delo

Opis: Vprašanje spolne neenakosti je danes predmet razprave skoraj na vseh področjih, tako v politiki, v zdravstvu, na samem delovnem mestu in nenazadnje tudi v šolah, kjer se pot do kariere šele začne. Ravno ta zgodnja faza je najbolj pomebna za razvoj posameznika, ki bo strpen do drugih in bo verjel v enakost in enakopravnost vseh. Če tega odnosa ne privzgojimo, lahko hitro zapademo v stereotipno obnašanje do spolov in v predsodke, kar vodi v neenakost med spoloma in prepričanje, da tako mora biti. Naloga svetovalnega delavca v šoli je, da na ta problem opozori, še preden se ta sploh pojavi in težave sprotno rešuje in obenem na to opozarja tudi ves pedagoški tim, s katerim sodeluje. Bolj kot se problema zavedamo, lažje ga tudi rešujemo in razlik med spoloma, ki so neutemeljene, vsaj v tem delu izobraževanja ne bo. Spoznali smo tudi, da je razlik med spoloma v zahodnem svetu čedalje manj, vendar moramo vseeno ostati „na preži”, da se zavedamo, kaj se dogaja drugod po svetu in ne živimo v milnem mehurčku prepričanja, da smo dosegli želeno. Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo sicer ugotovili, da je spolna neenakost tema, ki se svetovalnim delavcem zdi pomembna, a ji svoje pozornosti ne posvečajo toliko, kot jo posvečajo drugim temam, med drugim tudi zaradi tega, ker ti problemi prevladajo nad spolno neenakostjo, ki pa je na šolah večinoma ne opažajo. Prav tako ne opažajo spolnih stereotipov, če pa že, pa so to manjša dejanja, ki ne prevladujejo. Prav tako ne zaznavajo različnih obravnav glede na spol s strani šole ali pedagoških delavcev, sami pa ravnajo podobno v šolski svetovalni službi, kjer posameznike glede istega problema, obravnavajo enako ali se prilagodijo posebnostim vsakega učenca posebej, ne pa glede na spol. Podobno ravnajo, če se v šoli pojavi isti problem najprej pri dekletih in potem pri dečkih. V obeh primerih bi postopali enako ali bi se prilagodili težavi, ki se bi pojavila. Iz tega lahko sklepamo, da spolne neenakosti v osnovnih in srednjih šolah ni zaznati, svetovalni delavci v večini primerov vsakega posameznika obravnavajo enako in ne glede na spol, kar potrdi tudi teoretični del, kjer smo ugotovili, da je Slovenija ena izmed držav, kjer spolne neenakosti ni moč čutiti. Vsaj ne v izobraževanju.
Ključne besede: spolna neenakost, šolski svetovalni delavec, spolni stereotipi, predsodki, enakost, enakopravnost
Objavljeno: 14.02.2019; Ogledov: 591; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

8.
Reprezentacije žensk in moških v književnih besedilih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Dominika Podvratnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava reprezentacije žensk in moških v predlaganih proznih književnih besedilih za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ. Otroška književnost predstavlja pomemben dejavnik spolne socializacije, saj otroci skozi književna besedila spoznavajo družbene norme in vrednote, ki se nanašajo na družbeni spol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije moških in žensk v predlaganih proznih književnih besedilih seksistične. Analiza izbranih proznih književnih besedil je bila kvantitativna in kvalitativna. V kvantitativno analizo so bila vključena vsa prozna književna besedila, ki so v Učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011) predlagana za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Kvantitativna analiza je zajemala razmerje med deležema avtorjev in avtoric, ki so vključeni na seznam predlaganih proznih književnih besedil, ter razmerje med deležema glavnih oseb moškega in ženskega spola. Kvalitativna analiza je vključevala preučevanje različnih vidikov seksizma v izbranih proznih književnih besedilih s pomočjo vprašalnika Vidiki seksizma v otroški književnosti (Diekman in Murnen, 2004). Vzorec za kvalitativno analizo je bil omejen na devet proznih književnih besedil. Rezultati kvantitativne analize so pokazali, da je na seznam predlaganih proznih književnih besedil vključenih skoraj trikrat več avtorjev kot avtoric. Prav tako so v obravnavanih proznih besedilih glavne književne osebe pogosteje dečki/moški kot deklice/ženske. Rezultati kvalitativne analize so pokazali, da so reprezentacije moških in žensk v obravnavanih proznih književnih besedilih večinsko seksistične. Seksistične reprezentacije spolov se najpogosteje pojavljajo na področju moško stereotipnih poklicnih dejavnosti. Tako moški kot ženski književni liki prevzemajo stereotipne osebnostne značilnosti in družbene vloge nasprotnega spola, vendar rezultati nakazujejo, da je to v nekoliko večji meri značilno za moške književne like.
Ključne besede: otroška književnost, seksizem, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 511; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
Odnos do staranja in starosti pri slovenskih ženskah
Nina Lampret, 2018, magistrsko delo

Opis: Staranje je vseživljenjski proces, značilen za vsa živa bitja. Že iz zgodovine poznamo poskuse zaustavitve staranja in odkrivanje rešitev za ohranjanje večne mladosti. Staranje poteka na biološki, psihološki in družbeni ravni. Izkušnja staranja je lahko pozitivna, lahko pa vzbuja strah in negotovost ter je negativna. Vsaka generacija se stara drugače. Mi se staramo drugače, kot so se starali naši predniki. Pomemben vpliv na dojemanje in odnos do staranja ima okolje in z njim povezani dejavniki – mediji, zvezdniki, družba, politika, globalizacija, stereotipi, gibanje proti staranju … Cilj pričujoče naloge je ugotoviti, kakšen odnos do staranja in starosti imajo slovenske ženske. Osredotočili smo se na slovenske ženske, starejše od 18 let. Raziskovalni vzorec je obsegal 497 anketirank iz območja Slovenije. Rezultati analize empiričnega dela raziskave so pokazali, da imajo slovenske ženske pretežno pozitiven odnos do staranja in starosti. Tudi spremembe, povezane s staranjem, jih pretirano ne skrbijo. Mlajšo starostno skupino nekoliko bolj skrbijo vidne telesne spremembe. Slovenske ženske (preventivno) uporabljajo nekatere ukrepe zoper staranja, ki jih lahko uvrstimo tudi v zdrav življenjski slog in aktivno (uspešno) staranje. Lahko pa si jih razlagamo tudi kot vpetost v globalne potrošniške vzorce vedenja. Odnos do staranja in starostnikov na ravni družbe in države na splošno dojemajo kot negativen. Dejavnika, ki imata po mnenju anketirank največji vpliv na dojemanje staranja kot negativnega, so mediji in družba oz. ljudje sami. Tako mladost kot starost vrednotijo kot pomembni življenjski obdobji, kljub temu je mladost v povprečju vrednotena nekoliko višje. Mladost višje vrednoti zlasti mlajša starostna skupina. S stereotipi v slovenski družbi se sooča 47,3 % anketirank, 52,7 % se jih redko oz. sploh ne. Pomembno je izpostaviti, da ima skupina, ki se sooča s stereotipi, v povprečju bolj negativen odnos do staranja in starosti. To skupino tudi bolj skrbijo vidne telesne spremembe, povezane s staranjem. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj smo prišli do zaključka, da je staranje pomembno področje, ki zahteva pozornost tako na globalni, državni kot individualni ravni. Potrebni so programi, ki bodo razjasnili, da je staranje pomemben in naraven del vsakega življenja. Prizadevati si moramo, da je izkušnja staranja karseda kvalitetna, za kar je potreben pozitiven odnos tako s strani družbe kot posameznika samega.
Ključne besede: staranje, starost, pozitiven odnos do staranja, negativen odnos do staranja, strah pred staranjem, stereotipi
Objavljeno: 06.04.2018; Ogledov: 998; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (832,01 KB)

10.
Reprezentacija rasne segregacije v ameriškem popularnem in kritično ovrednotenem filmu
Klemen Polanec, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev afroameriških reprezentacij v filmskem svetu. Naš primarni interes je raziskati, kolikšen delež afroameriških igralcev lahko najdemo v ameriških popularnih in kritiško sprejetih filmih, ga primerjati z deležem belcev ter pridobljena števila postaviti v odnos z različnimi desetletji ameriške filmske kulture. Ob tem nas zanima vsebinska analiza vlog temnopoltih igralcev, saj so te velikokrat podvržene stereotipom.
Ključne besede: film, stereotipi, reprezentacija, Afroameričani
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 587; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici