| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Delež žensk na vodstvenih delovnih mestih v Sloveniji
Lea Krulc, 2023, diplomsko delo

Opis: Vodenje žensk v managementu se razlikuje od moških vodenjskih pristopov. Čeprav je njihova zastopanost v vodstvenih vlogah manjša, je njihov vodstveni slog edinstven in temelji na specifičnih lastnostih ter sposobnostih. Medtem ko se stil vodenja lahko razlikuje med posameznicami, obstajajo skupne značilnosti, ki se pogosto pojavljajo pri ženskah v vodstvenih vlogah. Te vključujejo empatičen pristop, poudarek na sodelovanju ter sposobnost kritičnega razmišljanja. Ženske na vodstvenih delovnih mestih so se izkazale kot enakovredne, če ne boljše vodje kot moški. Njihova sposobnost za vodenje je podprta z različnimi stili, ki jih uporabljajo. Pristopajo k vodenju z empatijo, kar prispeva k boljši komunikaciji in razumevanju sodelavcev. Prav tako so pogosto bolj naklonjene sodelovalnemu vodenju, kar spodbuja timsko delo in inovativnost. Poleg tega so ženske vodje bolj nagnjene k reševanju konfliktov na konstruktiven način. Kljub temu pa se soočajo z različnimi izzivi v vodstvenih položajih. Med temi so usklajevanje družine s kariero, stereotipi na delovnem mestu ter stekleni strop. Kljub višji izobrazbi ženske včasih zaradi ovir ne kandidirajo za višje pozicije v managementu. Raziskava je pokazala, da je delež žensk v vodstvu v Sloveniji manjši od deleža moških. Delež žensk na vodstvenih delovnih mestih nekoliko povečeval, je po letu 2019 začel upadati. Slovenija z drugimi EU državami in ugotovili, da sicer zaostaja v zastopanosti žensk v managementu, a ni med najslabšimi. Številne druge evropske države imajo precej višje deleže žensk na vodstvenih položajih pa vendar Slovenija ni med najnižjimi. Izvedena raziskava je pokazala potrebo po ukrepih za zmanjšanje neenakosti spolov na delovnem mestu. V diplomskem delu smo se pretežno osredotočili na raziskovanje stanja, je ta tematika pomembna osnova za nadaljnje preučevanje ukrepov za spodbujanje večje enakosti spolov v vodstvu.
Ključne besede: management, ženske, vodenje, managerka, Slovenija, neenakost, stereotipi, EU.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 264; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
Raziskava dejavnikov, ki vplivajo na odločitev študentov za študij računovodstva
Nika Pučko, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu na vzorcu študentov visokošolskega strokovnega programa Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru proučujemo vpliv (1) osebnostnih dejavnikov, (2) izkušenj študentov z računovodskim predmetom v prvem letniku ter (3) percepcij študentov o sebi in svojih kompetencah, poklicu računovodij in delu na področju računovodstva na njihovo odločitev za študij na tej usmeritvi. Rezultati kažejo na statistično značilen negativen vpliv negativnih izkušenj z računovodskim predmetom v prvem letniku ter več statistično značilnih povezav s percepcijami študentov o sebi, svojih kompetencah ter o poklicu in delu računovodij. Odločitev za študij računovodstva najmočneje povezana s percepcijami študentov o: (1) svojih matematičnih sposobnostih in veselju do dela s številkami – pozitivna zveza, (2) svoji redoljubnosti in natančnosti – pozitivna zveza, (3) svojem znanju tujega jezika – negativna zveza, (4) svojem veselju do učenja – pozitivna zveza, (5) svojem veselju do dela v pisarni – pozitivna zveza, (6) raznolikosti in razgibanosti dela v računovodstvu – pozitivna zveza, (7) ustvarjalnosti dela v računovodstvu – pozitivna zveza in (8) pomembnosti znanja matematike in veselja do dela s številkami v računovodskem poklicu – negativna zveza.
Ključne besede: odločanje o študiju, stereotipi, osebnostne lastnosti, kompetence, percepcije.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 200; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

3.
Vpliv spolnih stereotipov na vlogo žensk v medkulturnih poslovnih pogajanjih
Neva Florjančič, 2023, diplomsko delo

Opis: Kljub ogromnemu družbenemu napredku so v današnjem času še vedno prisotni spolni stereotipi, ki posegajo na vsa področja našega osebnega življenja. Spolni stereotipi se v večini oblikujejo na podlagi tradicionalnih norm, kar posledično vpliva na vedenje, pričakovanja in vloge, povezane s spolom. V veliki meri so še vedno prisotni v poslovnem svetu, kjer so jim že dolgo časa podvržene predvsem ženske. V poslovnem okolju se srečujemo s situacijami, ki zahtevajo učinkovito reševanje konfliktov, doseganje sporazumov in uresničevanje ciljev, zaradi česar pogajanja postajajo ključna komunikacijska orodja za številna podjetja. V procese pogajanj pa pogosto nezavedno vpletamo prav tako spolne stereotipe, ki oblikujejo napačno percepcijo vlog in avtoritete ter vplivajo na vedenja udeležencev. Posledično se predvsem ženske pogajalke soočajo s preziranjem, podcenjevanjem njihovih kompetenc, pomanjkanjem enakih možnosti in dokazovanjem svoje usposobljenosti. Ker je razumevanje vpliva teh stereotipov ključno za razvoj potrebnih ukrepov in strategij, ki bi spodbujali enakost med spoloma in izboljšali položaj ženskih pogajalk, smo se odločili v diplomskem delu raziskovati, kaj so pogajanja ter kako potekajo in kaj so spolni stereotipi ter njihov vpliv na proces pogajanj. Osredotočili smo se na tri države, Švedsko, Japonsko in Slovenijo ter podrobneje analizirali njihovo kulturo, poslovni bonton, poslovne običaje, pogajanja ter položaj žensk v poslovnem svetu. Navedenemu je sledila primerjava ženskih pogajalk v omenjenih državah. Zastavili smo si še štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo si prizadevali izvedeti ali imajo ženske na Švedskem močno vlogo v pogajanjih ali so na Japonskem prisotne razlike med moškimi in ženskimi pogajalci ter ali so ženske v Sloveniji zapostavljene v procesu pogajanj in ali se razlikujejo verbalna ter neverbalna komunikacija, pogajalske taktike in cilji žensk v teh treh državah. Ugotovili smo, da spolni stereotipi negativno vplivajo na ženske v pogajanjih. Na podlagi stereotipov se od njih pričakuje, da bodo kooperativne, prijazne in sočutne ter da se ne bodo samopromovirale, kar pa za njih predstavlja oviro. Če se ženske pogajalke ne držijo pripisanega stereotipnega vedenja, jih doletijo razne posledice v karieri. Pri primerjavi ženskih pogajalk, smo največjo razliko med državami opazili pri vlogi žensk v pogajalski skupini, kjer ženske na Švedskem zavzemajo močno vlogo, zaradi nizke prisotnosti stereotipov, na Japonskem ženske redko sodelujejo v pogajanjih, saj je tam prisotna patriarhalna mentaliteta, v Sloveniji pa imajo ženske bolj sodelovalno vlogo, zaradi še vedno navzočih nekaterih razlik med spoloma. Vse ženske uporabljajo spoštljive govorne vzorce, so potrpežljive, emotivne in posredne ter se morajo držati predpisanega neverbalnega vedenja kulture države. Poslužujejo se empatičnih in sodelovalnih pogajalskih taktik in se zavzemajo za dolgoročne odnose, doseganje dolgoročnih koristi ter so naklonjene sodelovanju in sklepanju kompromisov.
Ključne besede: Pogajanja, spolni stereotipi, ženske, Švedska, Japonska, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 215; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (976,20 KB)

4.
Stereotipi o medgeneracijskem sodelovanju v podjetjih : študija primerov slovenskih podjetij
Ula Mejaš, Mitja Ruzzier, Miha Škerlavaj, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Na trgu dela so danes štiri generacije in nanje so vplivali zelo različni dogodki. Teoretična izhodišča o stereotipih in generacijah, ki so prikazana v prispevku, nam služijo kot osnova za kvalitativno raziskavo, ki smo jo naredili na osnovi teoretičnih spoznanj o generacijah, stereotipih in medgeneracijskih stereotipih. Raziskavo smo izvedli v različnih podjetjih v Republiki Sloveniji. V prispevku prikazujemo rezultate raziskave, v okviru katere smo proučevali tri generacije, aktivne na trgu dela. Preverili smo, ali zaposleni v podjetjih (podrejeni in nadrejeni) zaznavajo razlike med generacijami in kakšne so te razlike. Rezultate smo primerjali s predstavljenimi stereotipi o generacijah in preverili, ali stereotipi o generacijah presegajo dejanske razlike med generacijami, ki so jih izpostavili intervjuvanci v naši raziskavi. Na osnovi ugotovitev raziskave so podana priporočila za prakso in za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: stereotipi, stereotipi o generacijah, generacije, medgeneracijsko sodelovanje, podjetja, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 192; Prenosov: 0

5.
Odnos medicinskih sester do pacientov rasnih manjšin: sistematični pregled literature
Ana Vidovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Odnos do migrantov, ljudi različnih veroizpovedi in kultur je odvisen od njihovega sprejemanja v družbi in na nivoju posameznika. Raziskave dokazujejo odstopanja v dostopu do zdravstvenih sredstev, obravnave in odnosu zdravstvenih delavcev do rasnih manjšin. Namen zaključnega dela je opisati odnos medicinskih sester do pacientov rasnih manjšin. Metode: Opravili smo pregled znanstvenih člankov. Iskanje člankov je potekalo po mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in SCOPUS. Za prikaz pregleda in izbora vključene literature smo uporabili PRISMA-pristop. Omejili smo iskalno strategijo na izbrano temo in določeno populacijo, izključili članke, ki so starejši od zadanih limitov, nepopolne in nedosegljive članke. Rezultati: V končni pregled in analizo smo vključili 11 raziskav. Na odnos medicinskih sester do rasnih manjšin vplivajo pomanjkanje kulturnih kompetenc, znanja, osebna prepričanja in obstoječi stereotipi posameznih medicinskih sester. Na paciente, razlike v odnosu, vplivajo negativno, saj povzročajo nezaupanje, kar jih odvrača od koriščenja zdravstvenih storitev, tudi kadar je to nujno potrebno. Razprava in sklep: Kljub dostopnim informacijam, medijem in literaturi se srečujemo z ovirami v zdravstveni oskrbi pacientov rasnih manjšin tako na strani medicinskih sester kot na strani pacientov in njihovih družin, kar lahko predstavlja problem na vseh ravneh javnega zdravstva. Za izboljšanje odnosov je pomembno zavedanje in sprejemanje pacientov ne glede na njihovo kulturno, versko ali socioekonomsko ozadje.
Ključne besede: zdravstvena obravnava, rasne manjšine, medicinska sestra, stereotipi, percepcija
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 518; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

6.
Stereotipi o računovodjih, kot jih razkrivajo šale na njihov račun
Eva Korošec, 2022, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta obravnava stereotipe o računovodjih, ki jim jih ljudje pripisujejo na podlagi šal. Računovodje so, po definiciji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ 2014) tisti, ki se ukvarjajo z vrednostnim izražanjem poslovnih dogodkov in njihovo analizo. Veliko ljudi ne pozna in ne razume dela računovodij, vendar pa o njih vedo, da veliko delajo, večino delovnega časa preživijo v pisarni za računalnikom in se ukvarjajo s številkami. Na podlagi teh (ne)znanih informacij so se razvile šale o njih. Ker pa ljudje radi stvari, o katerih ne vedo veliko, posplošujejo, so lastnosti teh šal o računovodjih posplošili na vse ljudi, ki opravljajo ta poklic.
Ključne besede: računovodja, stereotipi, lastnosti, šale, stripi, karikature
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 549; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

7.
Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja
Alen Lovrec, 2021, diplomsko delo

Opis: Živimo v času nenehnih sprememb, ki se med drugim odražajo tudi na trgu dela. Ena pomembnejših značilnosti svetovnega trga dela v zadnjih letih je naraščanje deleža ženske delovne sile na vodilnih mestih. Čeprav se stvari premikajo, je naša družba daleč od enakosti, saj se ženske pri doseganju najvišjih položajev v organizacijah še zmeraj srečujejo z nekaterimi ovirami na delovnih mestih. Nekatere si postavljajo same, druge jim postavljajo družba in delovne zahteve. Da bi lahko ženske uresničile svoj potencial, morajo prepoznati ovire, ki jih pestijo na delovnem mestu, ter najti in uporabiti načine za njihovo premagovanje. Najpogostejše ovire vključujejo stereotipe o moškem in ženskem spolu, prebijanje steklenega stropa (predsodki, diskriminacija), kulturne, zakonske, izobraževalne in podjetniške ovire, spolno nadlegovanje in druge. V nalogi na podlagi intervjuja in lastnih ugotovitev podamo predloge za lažje premagovanje oziroma odpravo teh ovir.
Ključne besede: vodenje, stil vodenja, management, vodja, stereotipi, moški, ženske, žensko vodenje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 1121; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

8.
Karierne ovire žensk v managementu
Kaja Smolinger, 2021, diplomsko delo

Opis: V sodobnem svetu naj bi si bili moški in ženske enakopravni, saj imamo enake pravice in dolžnosti. Pa vendar temu pogosto ni tako. V kariernem svetu, še zlasti v managementu, se ženske srečujejo z ovirami, ki so pogosto drugačne od tistih, s katerimi se srečujejo moški, še posebej pa so postavljene višje, zato jih je toliko težje obiti. Karierne ovire pa so bile za ženske še veliko višje v preteklosti. Pot do današnjega stanja je bila dolga, pa vendar je potrebno še veliko truda, da bodo ženske na delovnih mestih dejansko enakopravne. Časi, ko je bila ženska smatrana zgolj kot žena in mater, so stvar preteklosti, saj vemo, da so ženske ne le sposobne delati, temveč tudi svoje delo opravljajo kvalitetno. To pa ne velja le za lažja dela, temveč tudi za vodstvene položaje. Ženske managerke dokazujejo, da je možno z discipliniranostjo in ambicioznostjo doseči enako ali še več kot dosežejo moški. Pa vendar se na tej poti srečujejo z ovirami, ki so moškim kolegom prihranjene. Šele ko prebijejo stekleni strop, uskladijo kariero z družino in preidejo stereotipe, dobijo možnost, da se izkažejo. Potrebna je torej determiniranost za uspeh. Niso pa ženske edine, ki imajo možnost, da zmanjšajo ovire. Za takšno politiko morajo skrbeti tudi podjetja, pomaga pa tudi zakonodaja. Nagibanj k enakopravnosti je tako veliko, v prihodnosti pa jih lahko pričakujemo vse več. Kljub temu da smo v pravi smeri do enakopravnosti, pa ta še ni bila dosežena, saj morajo načeloma ženske še vedno vložiti več napora, da se povzpnejo po managerski piramidi. Podjetja pa lahko za večjo vključenost žensk omejijo število moških managerjev, uvajajo ženska mentorstva ali celo ženske mreže.
Ključne besede: Management, Ženske, Vodenje, Karierne ovire, Kariera, Stereotipi, Enakopravnost, Stekleni strop, Žensko vodenje
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 819; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Reprezentacija spola pri oglaševanju v izbranih katalogih igrač
Živa Rizmal, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava reprezentacije dečkov in deklic v katalogih igrač Baby Center, izdanih med letoma 2010 in 2020. Igrače in njihovo oglaševanje predstavljajo pomemben vidik spolne socializacije, saj na otroke prenašajo družbene norme, vrednote in ideologije, vezane na spol. Namen zaključnega dela je bil raziskati, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije dečkov in deklic v izbranih katalogih igrač spolno (stereo)tipizirane in ali je v obdobju desetih let že prišlo do kakšnega premika k bolj spolno nevtralnemu oglaševanju igrač. Izvedli smo kvalitativno in kvantitativno analizo fotografij otrok. Izsledki raziskave kažejo, da so reprezentacije otrok v izbranih katalogih igrač večinsko spolno (stereo)tipizirane. Skladno s pričakovanji se dečki najpogosteje pojavljajo s stereotipnimi moškimi igračami, deklice pa s stereotipnimi ženskimi igračami. Raziskava je pokazala, da obstajajo manjši premiki k spolno nevtralnemu oglaševanju igrač, vendar da je še vedno veliko več spolno (stereo)tipiziranih kot spolno nevtralnih oglasov. Reprezentacije dečkov in deklic, ki potencialno razbijajo spolne stereotipe, smo večinoma našli v katalogih, izdanih med letoma 2015 in 2020. V prihodnje bi bilo smiselno spodbuditi oglaševalce, da dajo večjo vlogo spolno nevtralnim oglasom igrač.
Ključne besede: oglaševanje igrač, spol, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Objavljeno v DKUM: 12.10.2021; Ogledov: 898; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

10.
Učni uspeh in spol
Katja Eržen Bratina, 2021, magistrsko delo

Opis: Pot do uspeha se najprej začne v osnovni šoli. Ocenjevanje znanja in napredek učencev v višji razred je v slovenskih šolah določen s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Najpogostejši pokazatelj učnih dosežkov v osnovni šoli so šolske ocene, ki kasneje v življenju lahko vplivajo na celostni osebnostni razvoj. Na učni uspeh učencev vplivajo psihološke značilnosti učenca, njegove osebnostne poteze, motivacija, socialno okolje, družina, učitelji in vrstniki. Šola je sistem, ki polaga temelje sobivanja, odnosa do vrstnikov, vrednot, samozavesti, samozaupanja, znanja in vseživljenjskega odnosa do učenja, odnosa do avtoritete, razvijanja odgovornosti in pravega poguma za soočanje z nalogami v odraslosti. V šoli mora biti posebna pozornost namenjena interakcijam med učitelji in učenci, komunikaciji, spodbudi in pohvalam. Glede na to, da je šola sredstvo za pripravo različnih skupin na njihove življenjske vloge, mora biti pri tem upoštevana tudi enakost obeh spolov. V šoli učitelj nikakor ne sme učenca obravnavati glede na njegov spol, spolne stereotipe in predsodke o določenem spolu. V empiričnem delu bom raziskala, kateri dejavniki vplivajo na učni uspeh učencev, kateremu spolu so učitelji bolj naklonjeni ter kakšno je mnenje učiteljev in učencev o tem, kdo glede na spol dosega boljše rezultate. Raziskala bom tudi vprašanje, ali imajo učenčeve in učiteljeve osebnostne lastnosti vpliv na učni uspeh ter kakšen vpliv imajo nanj starši in sošolci.
Ključne besede: učni uspeh, spol, spolni predsodki in stereotipi, dejavniki učnega uspeha
Objavljeno v DKUM: 19.04.2021; Ogledov: 1363; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 1.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici