1. PRIMERJAVA SPLETNIH PLAČILNIH INSTRUMENTOV ZA FIZIČNE OSEBESašo Bezjak, 2012, diplomsko delo Opis: Za ekonomski tržni sistem je pomembno, da ima vzpostavljen varen in zanesljiv plačilni sistem. Plačilni sistem se oblikuje glede na potrebe trga in more rast trga dohajati, zato je pomembno, da je pri tem zmožen nuditi stabilnost in varnost. Udeleženci plačilnih sistemov so centralna banka, poslovne banke in druge kreditne institucije. Primarna funkcija centralne banke je izdaja gotovine, poslovna banke pa sprejemajo depozite in dajejo posojila.
Plačilni sistem je skupek postopkov, pravil, instrumentov in standardov, ki se uporabljajo za poravnavo obligacijskih postopkov. V Evropi je sistem TARGET2 nadomestil plačilni sistem TARGET. To je bruto sistem poravnave v realnem času, preko katerega banke obdelujejo plačilne naloge. Slovenija je vključena v ta sistem od leta 2007. Evropske države še so vključene v plačilne sisteme EURO1, STEP2 in SEPA.
Pomemben del plačilnega sistema so plačilni instrumenti. Delimo jih na gotovinska in negotovinska plačila. Po pravni obliki pa jih delimo na kreditna in debetna plačila. Največ maloprodajnih poslov se plača z gotovino, negotovinska plačila pa predstavljajo največji del celotne vrednosti plačil v današnji ekonomiji.
Za plačevanje spletnih storitev se uporabljajo spletni plačilni instrumente. Delimo jih na sisteme lastniških računov in sisteme na osnovi bančnih računov. Spletni plačilni instrumenti na osnovi lastniških računov omogočajo interne transakcije brez posredovanja banke, pri sistemih bančnih računov pa transakcije potekajo preko računov, ki so v lasti bank. Vsi plačilni instrumenti uporabljajo varnostne elemente, ki zagotavljajo varnost in zasebnost pretoka podatkov. Spletni plačilni instrumenti, ki so trenutno na voljo, so plačilne storitve elektronskega bančništva, plačilne kartice, e-denarnice in Moneta.
Plačilne instrumente smo med seboj primerjali s pomočjo primerjalne tabele, kjer smo uporabili različne kriterije in tako ugotovili prednosti in slabosti določenih spletnih plačilnih instrumentov.
Ključne besede: plačilni sistemi, plačilni instrumenti, target2, euro1, step2, sepa, spletni, elektronski, spletni plačilni instrumenti, elektronski denar, spletna banka, spletna denarnica, e-denarnica, moneta, plačilne kartice
Objavljeno v DKUM: 20.11.2012; Ogledov: 1876; Prenosov: 174
 Celotno besedilo (626,91 KB) |
2. SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALIDenis Kiralj, 2010, diplomsko delo Opis: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države.
SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Ključne besede: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Objavljeno v DKUM: 01.02.2011; Ogledov: 2820; Prenosov: 232
Celotno besedilo (6,39 MB) |
3. VKLJUČEVANJE PODJETIJ V EVROPSKE ELEKTRONSKE PLAČILNE SISTEMESebastijan Potočnik, 2010, diplomsko delo Opis: Področje elektronskih plačilnih sistemov je v razvitih tržnih gospodarstvih v neprestanem preoblikovanju. Tehnološki napredek povezan z informacijskim in komunikacijskim sistemom zahteva od bančnega sektorja neprestano razvijanje hitrejših, varnejših in zanesljivejših plačilnih sistemov.
Evropski plačilni sistemi obdelujejo plačila velikih in malih vrednosti, ki so določena z mejno vrednostjo 50.000 evrov. Kljub določenemu mejnemu znesku lahko plačilni sistem, ki je zasnovan za procesiranje plačil velikih vrednosti, obdeluje tudi plačila malih vrednosti.
Najpomembnejša evropska plačilna sistema sta sistem TARGET in TARGET2, ki omogočata avtomatizirane hitre izvršitve. Plačila velikih vrednosti so obdelana v sistemih TARGET2 in EURO1, obdelava plačil malih vrednosti pa poteka predvsem v plačilnih sistemih STEP1 in STEP2, ki ju je razvilo bančno združenje EBA.
Vključevanje držav v EU ni odpravilo razlik med domačimi in čezmejnimi plačili, kar je ovirale inovacije in konkurenco. Proces integracije evropskih držav v EMU je povzročil večjo konkurenco med ponudnicami plačilnih storitev. Tako so se morale evropske banke soočiti z nižjimi prihodki, za svoje komitente pa morajo ponujati nove plačilne storitve. Območje SEPA obsega integriran trg plačilnih storitev, v katerem ni razlikovanja med domačimi in čezmejnimi plačili. V območju tako razvijajo SEPA plačilne instrumente kreditnih plačil, direktnih bremenitev in kartičnega poslovanja.
Podjetja se lahko vključujejo v sisteme elektronskega denarja preko sistemov Ecash in Netcash, ki opredeljujeta plačila zelo malih vrednosti. Za plačila velikih vrednosti so zasnovani sistemi elektronskih čekov, za plačila malih vrednosti pa se uporabljajo sistemi elektronskega bančništva in pametnih kartic, ki jih opredeljujeta sistem Mondex in Geldkarte.
Ključne besede: elektronski plačilni sistem, TARGET, TARGET2, EURO1, STEP1, STEP2, EMU, SEPA, elektronski denar, elektronski čeki, elektronsko bančništvo, pametne kartice.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2010; Ogledov: 2369; Prenosov: 255
Celotno besedilo (740,91 KB) |
4. INFORMATIZACIJA PLAČILNIH SISTEMOV NA PRIMERU PROJEKTA SEPAAndreja Pušnik, 2009, diplomsko delo Opis: Za sodobno tržno gospodarstvo je značilno, da je odvisno od učinkovitega in zmogljivega plačilnega sistema. Osnovna naloga vsakega plačilnega sistema je, da olajša poravnavo denarnih obveznosti, ki nastanejo pri poslovanju ekonomskih subjektov, ter zagotoviti varen, hiter in učinkovit prenos sredstev. Za plačilne sisteme je značilno, da se nenehno izboljšujejo in izpopolnjujejo.
Pomemben korak v razvoju plačilnih sistemov je projekt SEPA. Ko govorimo o projektu SEPA, govorimo o enotnem območju evrskih plačil. Pomeni, da gre za območje, kjer bodo lahko občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah izvajali in prejemali plačila v evrih, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvaja znotraj posamezne države ali med državami območja SEPA. Tovrstna plačila se bodo izvajala pod enakimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji, ne glede na geografsko območje.
Pravila in standardi SEPA ne pomenijo le izboljšanja učinkovitosti in standardizacije čezmejnega prometa, temveč posegajo tudi na področje plačilnega prometa v evrih znotraj nacionalnih meja. S tem se omogoča uveljavitev pogojev za večjo učinkovitost in konkurenčnost med bankami na področju opravljanja plačilnega prometa.
SEPA bo prinesla številne prednosti. Z vidika potrošnikov je prednost SEPA v tem, da bodo plačilne storitve postale bolj univerzalne in predvidljive. Z enim samim računom bo lahko potrošnik operiral v katerikoli državi evroobmočja, na način, kot to sedaj počne doma. Trgovci bodo lahko sprejeli kartice vseh držav SEPA. Ekonomija obsega bo povzročila padec stroškov za trgovce, prav tako se bo procesiranje med bankami in trgovci poenostavilo. Podjetja bodo z združitvijo upravljanja plačil in likvidnosti na enem mestu prihranila denar in čas. Za banke prinaša SEPA številne prednosti, te bodo imele možnost razviti inovativne produkte, vstopiti na nove trge ...
Verjetno si po letu 2010 ne bomo več znali predstavljati Evropske unije brez SEPA. Ta projekt je šele začetek skupnega trga na področju plačil.
Ključne besede: plačilni sistem, SEPA, kreditna plačila, direktne obremenitve, gotovina, kartična plačila, SIMP, STEP2.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2009; Ogledov: 2228; Prenosov: 159
Celotno besedilo (709,51 KB) |
