| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Optimiranje proizvodnje bioplina iz substratov z dodatkom lignoceluloznih materialov
Jure Janežič, 2015, diplomsko delo

Opis: Zaradi onesnaževanja okolja se v zadnjem času vedno več uporabljajo obnovljivi viri energije med katere sodi tudi bioplin. Za proizvodnjo bioplina se v veliki količini kot ko-substrat uporablja koruzna silaža, kar pa je etično sporno, saj lahko koruza služi tudi kot vir hrane. Koruzno silažo smo zato poskušali nadomestiti z ostalimi substrati, predvsem s koruzno slamo. Pri eksperimentalnem delu smo kot glaven substrat uporabili inokulum iz bioplinarn Ihan in Draženci ter črno in slamnato piščančjo steljo iz bioplinarne Draženci, katerim smo dodali koruzno slamo. Za primerjavo nam je služil vzorec s celulozo, samim inokulumom ter vzorci s ko-substratom koruzno silažo. Med poskusom smo spremljali količino nastalega bioplina ter vsebnost metana in ogljikovega dioksida v bioplinu. Ko smo končali s poskusom, smo določili še stopnjo razgradnje materiala med procesom anaerobne digestije. Ugotovili smo, da je bilo v primeru, kjer smo uporabili inokulum iz bioplinarne Ihan, z dodatkom koruzne slame k slamnati stelji mogoče doseči enako proizvodnost bioplina kakor z dodatkom koruzne silaže. V primeru, ko pa smo uporabili inokulum iz bioplinarne Draženci, pa je bila z dodatkom koruzne slame proizvodnost nižja kakor z dodatkom koruzne silaže. Če primerjamo med sabo vzorce s slamnato steljo in vzorce s črno steljo, je bila proizvodnost bioplina v vseh primerih večja pri vzorcih s slamnato steljo. Deleži trdne snovi po končani anaerobni digestiji so v skladu s pričakovanji nižji pri vzorcih z večjo proizvodnostjo in obratno.
Ključne besede: bioplin, anaerobna digestija, lignocelulozni substrati, koruzna silaža, piščančja stelja
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 870; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

2.
Ugotavljanje vpliva različnega nastilja na proizvodne rezultate piščancev brojlerjev
Borut Pučko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv različne vrste nastilja na proizvodne rezultate piščancev brojlerjev. Proučevali smo vpliv vrste nastilja na prirast piščancev, porabo krme, vode, doseženo konverzijo, relativno vlago, koncentracijo NH3 in CO2, poškodbe nog, tarzalnih sklepov in prsi. Raziskavo smo izvedli na povprečno 18270 živali, vhlevljenih v vsakega od petih enakih hlevov. V hlevu 5 in 6 smo uporabili sekano slamo (skupina Sekana slama), v hlevu 7 in 8 smo uporabili lignocel combi plus (skupina Lignocel) in v hlevu 9 žagovino (skupina Žagovina). Na kontrolne dneve smo individualno opazovali 1 % vhlevljenih živali v posameznem hlevu na opisane parametre v skladu z normativi o dobrobiti živali. Ugotovili smo, da so piščanci najbolje priraščali v skupini Žagovina. Ugotovljena je statistična značilna (P ≤ 0,05) razlika od ostalih dveh skupin. Skupina Žagovina doseže najvišji koeficient učinkovitosti 309. Konverzija je najvišja v skupini Sekana slama 1,79 kg najmanjša v skupini Lignocel 1,72 kg. Poškodb nožnih blazinic in tarzalnih sklepov je bilo tekom celotne vzreje najmanj v skupini Žagovina, največ pa v skupini Sekana slama. Pri nobeni skupini ni poškodb na prsih. Na 35. dan se je pokazala značilna (P ≤ 0,05) razlika v izmerjeni prisotnosti NH3. V izmerjeni vlagi nismo izsledili odstopanj med skupinami. Po odvzetem vzorcu gnoja se je izkazalo, da so najvišje vsebnosti v skupini Sekana slama, najmanjše pa v skupini Žagovina. Na osnovi dobljenih rezultatov se je za najprimernejši nastilj pokazala Žagovina.
Ključne besede: brojlerski piščanci, stelja, rastnost, proizvodni rezultati, dobrobit živali
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 1304; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (531,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici