1. |
2. Trajnostni vidiki prenove večstanovanjskih zgradbMetka Sitar, Dean Korošak, Kristijan Krajnc, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: Trajnostna kultura prenove stanovanjskega fonda v stavbah, zgrajenih pred desetletji, izpostavlja izboljšanje bivalnih standardov, ki s funkcionalnega, arhitekturnega, urbanističnega in gradbenotehničnega vidika ne ustrezajo več današnjim potrebam stanovalcev. Značilni pristopi in metode preurejanja stanovanjskih sosesk poleg arhitekturnih in urbanističnih rcšitev vključujejo tudi vidik energetsko varčne prenove večstanovanjskih zgradb, t. i. stanovanjskih blokov. Aplikativni razvojno raziskovalni projekti se uveljavljajo v praksi z različnimi modeli prenove, ki jih zaradi vgrajevanja novih materialov in inovativnih tehnik podpirajo tudi različne veje gradbene industrije. K trajnostni prenovi nas poleg domače zakonodaje zavezujejo tudi evropske smernice, ki učinkovito rabo energije obravnavajo kot eno temeljnih meril kakovosti v skladu z vodilnimi strateškimi usmeritvami trajnostnega bivalnega okolja. Za sodobne pristope preurejanja sosesk povojno organizirane stanovanjske gradnje širom po Evropi so značilne integralne metode trajnostne prenove, ki oblikujejo novo podobo stanovanjskih sosesk. V nadaljevanju je kot vzorčni model predstavljen aplikativni raziskovalni projekt celostne prenove stanovanjskega bloka v naselju Metalna v Mariboru iz konca štiridesetih let. Energijska prenova stavbe je zasnovana v dveh scenarijih, ki v povezovanju ukrepov tehnično tehnološke prenove z arhitekturno oblikovno podobo izpostavljajo nujnost integralnega pristopa.
Ključne besede: trajnostna stanovanjska gradnja, prenova, tlorisna zasnova, gradbena fizika, energetsko varčna prenova, steklenjak
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2819; Prenosov: 216
 Celotno besedilo (220,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. PRIMERJAVA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI DVEH TIPOV RASTLINJAKOV OGREVANIH Z LESNO BIOMASOMitja Klemen, 2010, diplomsko delo Opis: Lesna biomasa postaja pomemben vir energije tudi v intenzivni kmetijski pridelavi v zaprtih prostorih. Namen diplomskega dela je podrobneje proučiti toplotne izgube, ki se pojavljajo v plastenjakih (vrtnarija 1) in steklenjakih (vrtnarija 2) in izračunati potrebno količino goriva ter primerjati rezultate z dejansko porabo lesnih sekancev v obeh vrtnarijah v obdobju dveh mesecev. S pomočjo meritev temperature in izračunov toplotnih izgub smo ugotovili: toplotne izgube na enoto prostornine vrtnarije 1 so bile 1,12 kW/m3, medtem ko so v vrtnariji 2 znašale 1,22 kW/m3. Izračunana poraba goriva na enoto prostornine je znašala 6,78 kg/m3 v vrtnariji 1 in 7,36 kg/m3 v vrtnariji 2, kar je primerljivo z dejansko porabo lesne biomase (7,17 kg/m3 v vrtnariji 1, 7,58 kg/m3 v vrtnariji 2). Če poleg vseh parametrov, upoštevamo še višji temperaturni primanjkljaj v vrtnariji 2, lahko zaključimo, da so energetsko učinkovitejši steklenjaki vrtnarije 2.
Ključne besede: lesna biomasa, plastenjak, steklenjak, toplotne izgube, porabljena količina goriva
Objavljeno v DKUM: 30.03.2010; Ogledov: 3832; Prenosov: 250
Celotno besedilo (1,35 MB) |
4. |
