1. Kemijsko recikliranje kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni : magistrsko deloVesna Žlender, 2021, magistrsko delo Opis: Vse večja uporaba kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni je povečala ozaveščenost o metodah s katerimi bi lahko reciklirali odslužene kompozite, material pa ponovno uporabili. Tone kompozitnih odpadkov iz različnih aplikacij, ki vsebujejo dragocena steklena vlakna, se vsako leto kopičijo. Te sestavljene odpadke je treba stroškovno učinkovito reciklirati, ne da bi povzročili negativen vpliv na okolje. Magistrsko delo predstavlja pregled obstoječih metod recikliranja kompozitnih odpadkov z vgrajenimi steklenimi vlakni, s poudarkom na ohranitvi vlaken in njihovih lastnosti. Največ pozornosti smo namenili metodam kemijskega recikliranja in sicer depolimerizacijskim metodam. Z njimi smo želeli ločiti vlakna od polimernega nosilca, prav tako pa smo želeli ohraniti mehanske lastnosti vlaken. Odločili smo se za postopke nevtralne in alkalne hidrolize ter za aminolizo. Posvetili smo se tudi vplivu reakcijskih pogojev na produkt nevtralne in alkalne hidrolize, predvsem vpliva reakcijskega časa. Iskali smo tudi najboljše načine, kako izolirati končne produkte. Kljub temu, da pri nevtralni in alkalni hidrolizi nismo pridobili nepoškodovanih steklenih vlaken, smo s pomočjo bazno-kislinske ekstrakcije pridobili monomerno enoto polimernega nosilca to je tereftalno kislino. Med tem, ko smo pri postopku aminolize poleg depolimerizacijskega produkta polimernega nosilca BHET (bis(2-hidroksietil)tereftalat) pridobili tudi nepoškodovana steklena vlakna.
Ključne besede: steklena vlakna, kompozitni materiali, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, aminoliza, tereftalna kislina, BHET - Bis (2-hidroksietil) tereftalat
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 993; Prenosov: 105
 Celotno besedilo (3,28 MB) |
2. Recikliranje odpadnih kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni : magistrsko deloAndreja Turk, 2021, magistrsko delo Opis: Z razvojem tehnologije se veča potreba po kompozitnih materialih, saj jih odlikuje njihova visoka trdnost, togost in majhna teža. Kompozitne materiale pa ni enostavno reciklirati, zato je pomembno, da se nenehno išče rešitve kako preprečiti odlaganje odsluženih kompozitnih materialov na odlagališčih. Namen magistrskega dela je recikliranje treh različnih odpadnih kompozitov ojačanih s steklenimi vlakni, s postopkom pirolize z in brez dodatka katalizatorja.
Delo je zajemalo izvajanje postopka termične in katalitične pirolize, čiščenje izpadlih vlaken, čiščenje trdnega ostanka z oksidacijo, gravimetrično analizo nastalih produktov in karakterizacijo trdnih in tekočih produktov z IR spektroskopijo.
Ugotovili smo, da je dodatek katalizatorja vzorcu 2 zvišal temperaturo in skrajšal čas reakcije. Za namen pridobivanja tekočega produkta je najbolj primeren vzorec 1, saj smo za le-tega z istimi pogoji pridobili največ tekočega produkta. Za namen pridobivanja trdnega ostanka pa je najbolj primeren vzorec 2, saj smo z njim pridobili najboljše rezultate. Dodatek katalizatorja ni povečal nastanka tekočega produkta, saj so deleži kataliziranih TP najmanjši.
Ključne besede: termična piroliza, katalitična piroliza, kompozitni materiali ojačani s steklenimi vlakni, steklena vlakna, recikliranje, zeolit
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 1290; Prenosov: 240
Celotno besedilo (2,39 MB) |
3. Študija proizvodnosti hidrolize saharoze z encimom vezanim na odpadna steklena vlakna : magistrsko deloAljaž Marin, 2019, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo kot nosilec za imobilizacijo encima invertaze uporabili odpadna steklena vlakna. Encim smo kovalentno vezali na modificirani nosilec. Učinkovitost imobilizacije smo testirali na reakciji hidrolize saharoze.
Vse eksperimente smo izvajali v laboratorijskem šaržnem reaktorju. Preučevali smo vpliv pH (4,5, 5, 5,5 in 6) in reakcijske temperature (20, 25, 30 in 35) °C na presnovo reakcije. Učinkovitost reakcije smo spremljali in-situ z merjenjem koncentracije saharoze, glukoze in fruktoze z uporabo FTIR sonde. Na koncu smo preverili vpliv pH (4,5, 5, 5,5 in 6) imobilizacije na presnovo pri predhodno določenih optimalnih pogojih reakcije.
Dosegli smo visoko učinkovitost imobilizacije. Določili smo optimalen pH reakcijske mešanice in temperaturo reakcije. Nadalje smo ob večkratni zaporedni uporabi katalizatorja določili aktivnost invertaze, imobilizirane na steklena vlakna.
Raziskavo smo nadgradili s kinetično študijo reakcije. Iz enačbe encimske kinetike smo določili konstante proizvodnosti ter z uporabo Arrhenius-ove zveze aktivacijsko energijo in pred-eksponentni faktor.
Ključne besede: steklena vlakna, invertaza, hidroliza saharoze, imobilizacija
Objavljeno v DKUM: 31.05.2019; Ogledov: 1766; Prenosov: 122
Celotno besedilo (4,15 MB) |
4. Ojačevanje betonskih konstrukcij z uporabo vlaknastih polimernih kompozitovKatarina Richter, 2013, magistrsko delo Opis: Izmed vseh konstrukcijskih materialov je beton še vedno najbolj uporabljan material. Številne betonske konstrukcije, armirane z jeklom, potrebujejo nenehno vzdrževanje, njihova preobremenitev in zanemarjanje pa pogosto vodita do korozije jekla in s tem v pospešeno razkrajanje objektov.
Polimeri ojačani z vlakni ali FRP (angl. Fibre Reinforced Polymers) so material, ki se je v zadnjih desetletjih pojavil kot obetajoč alternativni material za ojačevanje betonskih konstrukcij. Namen magistrskega dela je bil preučiti FRP materiale za armiranje in zunanje ojačitve betona. Pri tem smo se osredotočili na armiranje konstrukcij s polimeri ojačanimi s steklenimi vlakni (GFRP) in možnostmi sanacije teh konstrukcij s polimeri ojačanimi z ogljikovimi vlakni (CFRP).
V eksperimentalni analizi smo izdelali šest različno armiranih in ojačanih betonskih nosilcev enotnih dimenzij 10 x 15 x 90 cm. Pri tem so bili trije nosilci ojačani z jeklom, trije pa z GFRP. Določene nosilce smo strižno ojačali s CFRP in novo metodo ojačitve, t.i. NSMR (Near–Surface–Mounted Reinforcement).
Rezultati analize so pokazali, da so FRP v primerjavi z jeklom veliko bolj žilav in duktilen material. Deformacija nosilcev z GFRP armaturo je bila ob porušitvi večja od nosilcev z jeklom 3–5 krat. Uporabljena strižna armatura je nosilnost vzorcev ojačanih z GFRP povečala za 120 %, v primeru jeklene armature pa za 25 %. Z NSRM ojačitvijo smo uspeli povečati nosilnost vzorcev med 10–25 %, pri tem pa se je deformacija zmanjšala med 40–60 %.
Ključne besede: betonske konstrukcije, vlaknasti polimerni kompoziti, ogljikova vlakna, steklena vlakna, epoksidna smola, upogibni preizkus
Objavljeno v DKUM: 28.11.2013; Ogledov: 4497; Prenosov: 398
Celotno besedilo (2,92 MB) |
5. Tehnološki in ekonomski vidiki uporabe mikrovlaken v betonuDanijel Ivajnšič, 2012, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Projektna naloga vsebuje opis in področja uporabe mikrovlaken v betonu. V prvem vsebinskem poglavju so predstavljene osnovne značilnosti mikrovlaken in njihova delitev. Nato smo opisali mehanske lastnosti betona, ki se z dodajanjem mikrovlaken izboljšajo. Predstavljeni so najpogostejši primeri uporabe mikroarmature in njihov način vgrajevanja. Narejena je tudi stroškovna analiza uporabe klasične armature in mikrovlaken ter vrednostna analiza glede na različne lastnosti materiala in načine vgrajevanja. V sklepu so podane glavne ugotovitve iz projektne naloge.
Ključne besede: Gradbeništvo, mikroarmatura, mikroarmirani beton, beton, armatura, mikrovlakna, jeklena vlakna, polipropilenska vlakna, steklena vlakna.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2012; Ogledov: 2269; Prenosov: 374
Celotno besedilo (1,76 MB) |
6. Numerična analiza ojnice hibridne sestaveMartin Amon, 2012, diplomsko delo Opis: V praksi se pojavlja čedalje več izdelkov, narejenih iz polimernih kompozitov, vzporedno pa narašča tudi potreba po numeričnih analizah le-teh. Izdelki iz polimernih kompozitov imajo ortotropne mehanske lastnosti, katere pa so se v preteklosti pri mehanskih analizah dostikrat zanemarjale ali poenostavljale, posledica česar so bili slabi rezultati numeričnih analiz.
Diplomsko delo predstavlja pomen upoštevanja ortotropnih mehanskih lastnosti in orientacije armiranih vlaken pri mehanskih analizah na konkretnem primeru ojnice hibridne sestave. Prikazani so poteki numeričnih analiz z ali brez upoštevanja ortotropnosti in orientacije, rezultati pa so primerjani z eksperimentalnimi testi. Diplomsko delo predstavlja tudi vpliv tehnoloških dejavnikov na rezultate mehanskih analiz in možnost optimizacije le-teh.
Ključne besede: hibridni izdelki, kompoziti, polimeri, steklena vlakna, metoda končnih elementov, simulacije brizganja, Abaqus, Moldflow
Objavljeno v DKUM: 14.11.2012; Ogledov: 2802; Prenosov: 264
Celotno besedilo (5,08 MB) |
7. VREDNOSTNA ANALIZA TOPLOTNOIZOLACIJSKIH MATERIALOVMateja Robnik, 2011, diplomsko delo Opis: Za toplotno zaščito ovoja zgradbe se uporabljajo številni materiali, ki imajo različne lastnosti. Za namen izbire med določenimi variantami, je mogoče uporabiti metodo vrednostna analiza. V prvem delu diplomskega dela je predstavljena vrednostna analiza kot metoda za ocenjevanje ekonomičnosti gradbenih izdelkov in je v nadaljevanju prikazana njena izvedba na primeru izbire toplotnoizolacijskega materiala za toplotno zaščito poševne strehe med špirovci. V drugem delu diplomskega dela je opredeljen marketinški splet in njegove posamezne aktivnosti ter analiziran marketinški splet štirih proizvajalcev in enega distributerja toplotnoizolacijskih materialov, ki delujejo na našem trgu.
Ključne besede: vrednostna analiza, toplotnoizolacijski materiali, steklena volna, kamena volna, ekspandirani polistiren, lesna vlakna, ovčja volna, celuloza, marketinški splet, izdelek, cena, marketinško komuniciranje, prodajne poti
Objavljeno v DKUM: 29.09.2011; Ogledov: 2985; Prenosov: 353
Celotno besedilo (1,21 MB) |
8. |
9. |
