| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
OSEBNI STEČAJ
Tjaša Antolinc, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večje gospodarske krize, poslovnega neuspeha ali drugih vzrokov, se prezadolženost posameznikov opazno veča. Marsikdo v svojem življenju zabrede v velike finančne težave, katere je do leta 2008 reševal po svojih najboljših močeh. Za reševanje tovrstnih problemov je s 1. oktobrom 2008 v uvedbo stopil postopek osebnega stečaja. Tudi v Sloveniji je ta tema postala socialno družbeni problem, ki ga želijo z uvedba novega Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja vsaj delno odpraviti. Nov zakon namreč vključuje postopek osebnega stečaja in stečaja zapuščine. Namen osebnega stečaja je poplačilo upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika. S tem se preprečuje nadaljnje zadolževanje prezadolžene osebe in tudi povzročanje dodatnih dolgov. Postopek osebnega stečaja že nekaj časa poznajo moderne insolvenčne ureditve, v Nemčiji, Avstriji, ZDA in Franciji, kot tudi uredba Evropske unije. S sprejetjem tega zakona v slovenskem prostoru se dokončuje usklajevanje slovenskega prava s pravom Evropske skupnosti.
Ključne besede: insolventnost, osebni stečaj, fizične osebe, odpust dolga, stečajni dolžnik, upnik.
Objavljeno: 21.09.2010; Ogledov: 3424; Prenosov: 1140
.pdf Celotno besedilo (475,57 KB)

2.
OSEBNI STEČAJ
Nina Arlič, 2010, diplomsko delo

Opis: Institut osebnega stečaja je nov pravni institut, ki je z letom 2008 našel svoje mesto v slovenskem pravnem redu. Zakonodajalec ga je uvedel zato, da bi pomagal številnim prezadolženim posameznikom, ki zaradi velikih dolgov niso mogli ubežati pritiskom upnikov, po drugi strani pa je želel zagotoviti proces, v katerem bi bili vsi upniki poplačani istočasno in v enakih deležih. Postopek osebnega stečaja se vodi nad fizičnimi osebami, pogoj za začetek pa je dolžnikova insolventnost. Nov zakon je prinesel kar nekaj novosti tudi za samostojne podjetnike, saj se sedaj stečajni postopek nad njimi vodi v sklopu osebnega stečaja. Z dolžnikovim premoženjem v tem postopku upravlja stečajni upravitelj, ki v prvi vrsti ščiti interese upnikov. Začetek postopka osebnega stečaja nima pravnih posledic le za dolžnika, temveč tudi za upnike in druge finančne institucije, predvsem banke kot izvajalke plačilnega prometa. Ob koncu postopka lahko dolžnik zaprosi za odpust dolgov in če mu sodišče ugodi, je po končanem stečajnem postopku prost finančnih obveznosti, zaradi katerih je bil začet osebni stečaj. V tujini je stečaj nad prezadolženim potrošnikom poznan že dolgo. Diplomsko delo primerja ureditev potrošniškega stečaja v angloameriškem in kontinentalnem pravnem sistemu, znotraj slednjega pa primerja rešitve v germanskih, romanskih in skandinavskih državah. Znotraj vsake skupine je podrobneje predstavljena po ena država, ki najbolj odraža značilnosti posamezne pravne družine.
Ključne besede: osebni stečaj, insolventnost, dolžnik, fizična oseba, samostojni podjetnik, upniki, stečajni upravitelj, banke, odpust dolgov, angloameriški pravni sistem, kontinentalni pravni sistem, germanske države, romanske države, skandinavske države.
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 4137; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (480,96 KB)

3.
STEČAJ IN PRISILNA PORAVNAVA KOT POSLEDICA INSOLVENTNOSTI GOSPODARSKE DRUŽBE
Urban Kert, 2012, diplomsko delo

Opis: Gospodarska družba se na trgu navadno ustanovi z namenom pridobivanja dobička. Ko se zaradi različnih vzrokov taka gospodarska družba znajde v krizi in postane insolventna, mora sprožiti ustrezen postopek, ki bo to insolventnost odpravil. Postopke zaradi insolventnosti ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki je začel veljati 15. januarja 2008. ZFPPIPP pri nas predvideva dva postopka zaradi insolventnosti, in sicer postopek prisilne poravnave in stečajni postopek. Postopek prisilne poravnave je postopek, katerega poglavitni namen je odprava insolventnosti oziroma prezadolženosti dolžnika, tedaj tistega ekonomsko- finančnega stanja dolžnika, zaradi katerega bi se nad njim lahko začel stečaj, povezan z vsemi njegovimi negativnimi platmi. Stečajni postopek je najpogostejši prisilni način prenehanja gospodarske družbe. Namen njegove uvedbe je predvsem poplačilo upnikov in dokončno prenehanje dolžnikovih pravnih razmerij oziroma dolžnika samega. Po postopku prisilne poravnave torej gospodarski subjekt ostane še vedno »živ« in še naprej opravlja dejavnost, za katero je bil ustanovljen, medtem ko stečaj pomeni prenehanje družbe kot take, saj njena reorganizacija zaradi njene prezadolženosti ni bila več mogoča. Leta 2008 je bil sprejet novi zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti ZFPPIPP, ki je zamenjal stari Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Z novim postopkom naj bi se postopki zaradi insolventnosti poenostavili in uredili v skladu z evropsko zakonodajo. Hitro po njegovi uveljavitvi pa so se že pokazale njegove slabosti. ZFPPIPP ima namreč 500 členov, kar povzroča zelo težko berljivost zakona, ki prav tako ni dovolj sistematično urejen, saj se o posamezni vrsti postopka govori na različnih mestih, za razumevanje posameznega člena pa je treba preveriti različne člene (odstavke, alineje) iz drugih poglavij, na katere se ta sklicuje.
Ključne besede: insolventnost, prisilna poravnava, stečajni postopek, insolventni dolžnik, izpodbijanje pravnih dejanj
Objavljeno: 06.08.2012; Ogledov: 2578; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (463,66 KB)

4.
PRISILNA PORAVNAVA IN STEČAJNI POSTOPEK S PRAVNEGA IN RAČUNOVODSKEGA VIDIKA V SLOVENIJI TER PRIMERJAVA Z AVSTRIJO
Rene Šrumpf, 2012, diplomsko delo

Opis: Postopek prisilne poravnave in stečajni postopek lahko nastopita, ko dolžnik postane plačilno nesposoben ali prezadolžen. Oba postopka imata svoj specifičen potek ter nosita tudi različne posledice, slabosti in prednosti. Tako je postopek prisilne poravnave hitrejši, stroškovno ugodnejši in ohranja delovanje družbe, medtem ko pa stečajni postopek pomeni dokončno prenehanje obstoja družbe. Dolžnik predlaga postopek prisilne poravnave zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, s katerim bi rad izboljšal svoje finančno stanje in nadaljeval s poslovanjem oziroma se izognil morebitnem stečajnem postopku. Stečajni postopek pa predlagajo predvsem upniki, ko ugotovijo za dolžnikovo insolventnost in je njihovo poplačilo terjatev ogroženo. O tem, kateri postopek je pri dolžniku primernejši, odločajo upniki glede na ugodnejšo poplačilo njihovih terjatev. Postopek prisilne poravnave nastopi le, če upniki glasujejo za sprejetje prisilne poravnave. Po slovenski zakonodaji je to vsaj 60 % vseh upnikov z glasovalno pravico, ki je ponderirana glede na razrede njihovih terjatev, po avstrijski pa vsaj 50 % upnikov z glasovalno pravico, katerih skupni znesek prijavljenih terjatev presega ¾ zneska celotnih terjatev upnikov z glasovalno pravico prisotnih na obravnavi. Glasovalnih pravic nimajo upniki z izločitvenimi in ločitvenimi pravicami ter upniki s prednostnimi terjatvami. Če ne pride do sprejetja predlagane prisilne poravnave, se takoj začne stečajni postopek, v Avstriji pa le, če tako odloči sodišče. Poplačilo upnikov pri postopku prisilne poravnave se vrednostno in časovno izvede, kot je zastavljeno v načrtu o finančnem prestrukturiranju. Če ne pride do ustreznega poplačila terjatev, se prisilna poravnava razveljavi. Pri stečajnem postopku pa se poplačilo upnikov izvede z razdelitvijo stečajne mase. Razdelitev temelji na razredih prijavljenih terjatev upnikov. Pomeni, da so najprej poplačani ločitveni upniki, nato upniki s prednostnimi terjatvami ter na koncu upniki z navadnimi in podrejenimi terjatvami.
Ključne besede:  insolvetnost,  postopek prisilne poravnave,  stečajni postopek,  dolžnik,  upnik/upniki,  družba,  plačilna nesposobnost,  prezadolženost,  finančno prestrukturiranje,  terjatve,  poplačilo/poravnava,  sprejetje  zakonodaja,  glasovalna pravica,  obravnava na sodišču,  izločitvena pravica,  ločitvena pravica,  prednostne terjatve,  razdelitev,  stečajna masa.
Objavljeno: 07.12.2012; Ogledov: 4427; Prenosov: 527
.pdf Celotno besedilo (498,11 KB)

5.
ZAVAROVANE IN NEZAVAROVANE TERJATVE V STEČAJNEM POSTOPKU
Tjaša Jakljič, 2013, diplomsko delo

Opis: V stečajnem postopku upravitelj opravlja procesna in druga dejanja zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. Glavni cilj stečajnega postopka je v čim večjem odstotku poplačati terjatve upnikov ter po končani unovčitvi premoženja stečajnega dolžnika in razdelitvi stečajne mase, insolventnega gospodarskega subjekta izbrisati iz sodnega registra. Skozi stečajni postopek morajo vsi subjekti, ki sodelujejo v stečajnem postopku, upoštevati temeljna načela postopka, ki jih predvideva Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) . Eno najpomembnejših načel stečajnega postopka, ki varuje upnike, je načelo enakega obravnavanja upnikov. Na podlagi navedenega načela je potrebno vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako. Se pa upniki med seboj razlikujejo glede na vrsto terjatve, ki jo imajo do stečajnega dolžnika. ZFPPIPP izrecno opredeljuje štiri vrste terjatev, in sicer zavarovane, navadne, prednostne in podrejene. Upnik, ki ima terjatev zavarovano z ločitveno pravico, ima pri prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, prednostno pravico do poplačila pred ostalimi upniki, katerih terjatve niso zavarovane. Razlika med zavarovanimi in nezavarovanimi terjatvami se pokaže že pri prijavi in preizkusu terjatev, bistvena pa je pri oblikovanju in razdelitvi stečajne mase. Tekom stečajnega postopka se oblikuje splošna stečajna masa in posebne stečajne mase. Navedeno je posledica dejstva, da imajo nekateri upniki na določene premoženju stečajnega dolžnika ločitveno pravico.
Ključne besede: stečajni postopek, upnik, stečajni dolžnik, terjatev, stečajna masa
Objavljeno: 14.05.2013; Ogledov: 4939; Prenosov: 992
.pdf Celotno besedilo (591,96 KB)

6.
OMEJITVE POSLOVANJA PODJETJA V POSTOPKU PRISILNE PORAVNAVE S PRIMERJAVO SLOVENIJA - HRVAŠKA
Darja Remic, 2016, diplomsko delo

Opis: Postopek prisilne poravnave nastopi, ko dolžnik postane plačilno nesposoben ali prezadolžen in mu le tega ne uspe rešiti na druge razpoložljive načine. Potek postopka ima svoje dobre in slabe plati. Z izvedbo finančnega prestrukturiranja, dolžnik želi izboljšati svoje finančno stanje in nadaljevati s poslovanjem. O uvedbi postopka odločajo upniki z vsaj 60% glasovalnih pravic, ki je ponderirana glede na razrede njihovih terjatev. Glasovalnih pravic nimajo upniki z izločitvenimi in ločitvenimi pravicami ter upniki s prednostnimi terjatvami. Če ne pride do sprejetja predlagane prisilne poravnave, se takoj začne stečajni postopek. Poplačilo upnikov pri postopku prisilne poravnave se vrednostno in časovno izvede, kot je zastavljeno v načrtu o finančnem prestrukturiranju. Po uvedbi postopka prisilne poravnave je dolžnikovo poslovanje omejeno, opravljati sme samo redne posle v zvezi z opravljanjem dejavnosti in poravnavati obveznosti iz teh poslov. Veljavna ureditev ima v praksi precej pomanjkljivosti in omejitev. Postopek je prezapleten, predrag in zaradi grožnje stečaja preveč tvegan. V veliko primerih je žal postopek prisilne poravnave le kratkoročno reševanje likvidnosti. Po potrditvi prisilne poravnave izpolnjevanje dolžnikovih obveznosti več nihče ne spremlja in zgodi se, da se dolžnikovo stanje slabša, čemur sledi stečaj.
Ključne besede: postopek prisilne poravnave, insolventnost, dolžnik, družba, upnik/upniki, terjatve, plačilna nesposobnost, prezadolženost, glasovalna pravica, načrt finančnega prestrukturiranja, poplačilo/poravnava, zakonodaja, stečajni postopek
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 919; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1021,23 KB)

7.
POSTOPKI PRISILNE PORAVNAVE V TEORIJI IN PRAKSI
Bojan Oblak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Nelikvidnost in prezadolženost oziroma kapitalska neustreznost so dokaj razširjeni in pereči pojavi, kateri ne prizadenejo le gospodarskega subjekta, ki se iz različnih vzrokov znajde v krizi, pač pa tudi kopico drugih subjektov, ki z dolžnikom poslovno sodelujejo oziroma so z njim kakorkoli povezani, zaposlence in njihove družine, lokalno skupnost, državni proračun in še marsikoga. Množica tovrstnih pojavov pomembno vpliva na makroekonomsko sliko države, saj v insolvenčnih postopkih, v katerih se podjetja po dolgotrajnejši krizi praviloma znajdejo, »ponikne« precejšen del narodovega premoženja. Zato je nadvse pomembno, da je sistem obravnavanja insolventnih dolžnikov karseda učinkovit. Učinkovit je sistem, ki insolventnim dolžnikom omogoči nadaljevanje poslovne dejavnosti, v kolikor za to obstojijo realne možnosti, hkrati pa njegovim upnikom omogoči kar najboljše in čim hitrejše poplačilo njihovih terjatev, pri čemer se dosledno spoštujejo temeljna načela insolvenčnih postopkov. Z obstoječim sistemom insolvenčnih postopkov v Republiki Sloveniji skorajda nihče ni zadovoljen, zato si številni deležniki prizadevajo za njegovo spremembo. Insolvenčni zakon, ki je bil v sedmih letih že sedemkrat noveliran, še vedno ne daje pričakovanih rezultatov, sodna praksa je dokaj neenotna, postopki so dolgotrajni in neučinkoviti, upniki le redko dočakajo dostojno poplačilo, pojavljajo se zlorabe teh postopkov za protipravno pridobivanje premoženjske koristi. Poseben problem so prepozno začeti postopki zaradi insolventnosti in posledična izčrpanost dolžnika, kar onemogoča njegovo rešitev, upnikom pa zmanjšuje možnosti dostojnega poplačila. Najpogostejša postopka zaradi insolventnosti, ki se izvajata nad pravnimi osebami, sta stečaj in prisilna poravnava. Stečajni postopek ima na Slovenskem negativen prizvok, saj se pojmuje kot dokončen konec subjekta in njegovega podjema ter razprodajo njegovega premoženja. Mnogo večje koristi za dolžnika in upnike naj bi prinašala prisilna poravnava, ki dolžniku omogoča preživetje, zaposlencem ohranitev delovnih mest, upnikom pa boljše poplačilo. Kljub temu so postopki poravnav dokaj redki, iz česar je mogoče sklepati, da poravnava ni vedno najboljša ali izvedljiva rešitev. V diplomskem delu so predstavljene razlike med obema insolvenčnima postopkoma ter njune prednosti in slabosti. Prikazani so rezultati teh postopkov in razlogi za njihovo precejšnjo neučinkovitost. Navedeni so tudi nekateri predlogi za izboljšanje obstoječega sistema in načina obravnavanja insolvenčnih postopkov.
Ključne besede: nelikvidnost, insolventnost, kapitalska neustreznost, podjetniška kriza, insolventni dolžnik, insolvenčna zakonodaja, stečajni postopek, prisilna poravnava, reorganizacija, finančno prestrukturiranje
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 852; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (772,89 KB)

8.
Izpodbijanje neodplačnih pravnih dejanj v stečaju in zunaj njega
Romana Sevčnikar, 2016, diplomsko delo

Opis: Prav institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, o katerem bom pisala v svojem diplomskem delu, predstavlja stično točko, kjer se združita interes upnika, da ohrani jamstvo nad premoženjem dolžnika, in interes dolžnika, da prosto razpolaga s svojim premoženjem. S tem institutom skuša pravni red reševati konflikt med upnikom in dolžnikom. Upnik ima interes po ohranitvi premoženja in celotnem poplačilu terjatve, dolžnikov interes pa je prosto razpolaganje s stvarjo. Dolžnik, svoje premoženje zmanjšuje in s tem doseže otežitev poplačila upnikov. Način zmanjšanja premoženja je z odplačnimi in neodplačnimi pravnimi dejanji. Primeri izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj so predvsem ustanovitev omejenih stvarnih pravic, neodplačen prenos lastninske pravice, prevzem nesorazmernih obveznosti, opustitev dejanj za pridobitev pravic (odpoved dediščine). V slovenskem pravnem redu obstajata dve vrsti izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Izpodbijanje na podlagi splošnih pravil 255. člena Obligacijskega zakonika : (v nadaljevanju OZ) ter izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju na podlagi 271. člena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju : (v nadaljevanju ZFPPIPP). Za uspešno uveljavitev izpodbojnih zahtevkov pa je potrebno, kot pri izpodbijanju po OZ in pri izpodbijanju po ZFPPIPP, izpolnjevati objektivne in subjektivne pogoje. V mojem diplomskem delu bom podrobneje predstavila izpodbijanje neodplačnih pravnih dejanj v stečaju in zunaj njega. Skozi delo bom opisala namen in bistvo obeh institutov ter pomembne razlike v predpostavkah za izpodbijanje neodplačnih poslov po OZ in po ZFPPIPP. Predstavila bom oblikovanje tožbenih zahtevkov in učinke uspešnega izpodbijanja neodplačnega posla. Sodna praksa je obsežna in dokaj usklajena. S pomočjo sodne prakse bom predstavila najpogostejša neodplačna pravna dejanja dolžnikov. V delu se bom posebej posvetila nekaterim vprašanjem v zvezi s pogoji in posledicami izpodbijanja neodplačnih pravnih dejanj, s katerimi se v praksi srečujejo upniki in upravitelji stečajnega dolžnika.
Ključne besede: izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju, neodplačni pravni posli, subjektivni pogoj, objektivni pogoj, dolžnik, upnik, stečajni dolžnik, zmanjšanje premoženja.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 837; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1008,83 KB)

9.
STEČAJ NA SLOVENSKEM OD LETA 1868 DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
Marko Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Stečaj je splošna generalna izvršba nad premoženjem dolžnika zaradi namena poplačila njegovih upnikov. Začetki instituta stečaja segajo v rimsko dobo. Prvi moderni stečajni zakoni so bili sprejeti v času industrijske revolucije. Obdobje od 1868 do druge svetovne vojne so na slovenskem stečaj in s stečajem povezane postopke urejali avstrijski »Die Konkursordnung« ali Konkurzni red iz leta 1868, Konkurzni (stečajni) zakon za Kraljevino Jugoslavijo in Zakon o prisilni poravnavi izven konkurza iz leta 1929. Navedeni zakoni so natančno urejali uvedbo, postopek in zaključek stečaja ter pravice in obveznosti udeleženih subjektov. Stečajnemu dolžniku in upnikom so pravila v primeru doseženega soglasja dajala možnost sklenitve (prisilne) poravnave. Stečajni postopek je bil za dolžnika zelo rigorozen in je mnogokrat pomenil tudi odvzem častnih in državniških pravic ter uvedbo kazenskega pregona, zato so se mu dolžniki izogibali. Stečajni oziroma insolventni postopki v obdobju od 1868 do druge svetovne vojne so v osnovi bili zelo podobni postopkom po sedaj veljavnem zakonu ter so vsebovali večino sedaj poznanih pravnih institutov.
Ključne besede: stečaj, prisilna poravnava, upnik, dolžnik, Konkurzni red 1868, Konkurzni (stečajni) zakon 1929, kazniva dejanja v zvezi s stečajem
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 443; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (561,19 KB)

10.
POMEN PREIZKUSNE DOBE V POSTOPKU OSEBNEGA STEČAJA
Špela Andromako, 2016, diplomsko delo

Opis: V slovensko zakonodajo je bil postopek osebnega stečaja uveden, glede na ureditve ostalih držav, pozno, in sicer šele v novejši potrošniški družbi. Od implementacije v zakonodajo leta 2008 je prišlo na področju osebnih stečajev do kar nekaj sprememb. Najpomembnejša je leta 2014 sprejeta novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ZFPPIPP-F, ko se je ukinil pogoj plačila predujma za stroške stečajnega postopka. Po sprejetju ukinitve plačila predujma kot pogoja za začetek stečajnega postopka je število osebnih stečajev neverjetno narastlo. V poplavi stečajev se je pojavila pomanjkljivost v ureditvi samega postopka osebnega stečaja. Pomanjkljivost se kaže tekom preizkusne dobe, natančneje v obdobju, ko bi moral stečajni dolžnik spremeniti svoje potrošniške navade, ki so ga vodile v insolventnost, saj mu zakon tekom preizkusnega obdobja ne določa posebnih aktivnosti v zvezi s svetovanjem in izobraževanjem, ki bi ga v prihodnje morda odvrnile od slabih potrošniških odločitev. Naloga stečajnega upravitelja je, da pazi na formalnosti pri izvajanju stečajnega postopka, ne določa pa aktivnosti v smislu preventive. V diplomskem delu je predstavljen postopek odpusta obveznosti in ureditve preizkusne dobe v slovenskem, nemškem in hrvaškem pravnem redu.
Ključne besede: preizkusna doba, osebni stečaj, stečajni dolžnik, odpust dolgov, stečajni upravitelj
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 633; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (646,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici