| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika v stečaju
Monika Majer, 2019, diplomsko delo

Opis: Kljub skrbnemu poslovanju lahko družba zaide v velike finančne težave. Ena izmed glavnih negativnih značilnosti slovenskega gospodarstva je plačilna nesposobnost oz. plačilna nedisciplina, ki je razlog za začetek stečajnega postopka. Glavni cilji stečajnega postopka so, da so vsi upniki obravnavani enako, da so v čim večjem delu poplačane terjatve upnikov, ter da se po končani unovčitvi premoženja stečajnega dolžnika in razdelitvi stečajne mase insolventen gospodarski subjekt izbriše iz sodnega registra. Celotno premoženje stečajnega dolžnika se unovči v okviru stečajnega postopka, iz tega premoženja se oblikuje stečajna masa. V stečajno maso spada vso premoženje, razen tistega, ki je predmet izločitvene pravice. Iz stečajne mase se po pravilih in vrstnem redu, kot ga določa zakonodaja, poplačajo upniki prezadolženega dolžnika. Pri prodaji premoženja v stečajnem postopku obstajajo tudi posebnosti glede posamezne vrste premoženja. V diplomskem delu je podrobneje prestavljen stečajni postopek in z njim povezana prodaja premoženja oz. stečajne mase.
Ključne besede: insolventnost, stečajni postopek, prodaja premoženja, stečajni dolžnik, stečajna masa
Objavljeno: 16.04.2021; Ogledov: 203; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (480,99 KB)

2.
Fikcija prijave izločitvene pravice
Urška Cmok, 2021, magistrsko delo

Opis: Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, mora upnik v skladu s pravili ZFPPIPP prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pravočasna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi v roku, določenim z zakonom, tvega, da bo upravitelj v stečajnem postopku prodal premoženje, ki je predmet te izločitvene pravice, s tem pa bo upnik izločitveno pravico tudi izgubil. ZFPPIPP je z uveljavitvijo novele G, zaradi varstva nekaterih izločitvenih upnikov, uvedel posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine, ki med drugimi urejajo fikcijo prijave izločitvene pravice. Posebna pravila, ki jih ureja 299.a člen ZFPPIPP, se uporabljajo v primerih, ko je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika, izločitveni upravičenec pa sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. V zvezi z začetkom sodnega postopka mora biti v zemljiški knjigi pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca vpisana ena izmed zaznamb spora ali izrednega pravnega sredstva. Časovni trenutek, na podlagi katerega presojamo, kdaj velja izločitvena pravica za pravočasno prijavljeno v skladu s pravno fikcijo, je odvisen od tega, ali je vpis zaznambe začel učinkovati pred ali po poteku roka za prijavo izločitvene pravice ter od tega, kdaj je bil vpis zaznambe opravljen v zemljiško knjigo. 299.a člen ZFPPIPP je tako nastal kot produkt jasnosti in doslednosti ustreznega upoštevanja posebnih pravil o začetku učinkovanja vpisov po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi in publicitetnih učinkov vpisov po 6. členu, kadar je v zemljiški knjigi vpisana ena od varovalnih stvarnih pravic, tj. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini ali zaznamba spora izrednega pravnega sredstva. Izločitvena pravica se tako na podlagi fikcije prijave šteje za prijavljeno, brez da bi upnik izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavljal na podlagi posebne procesne vloge. Fikcijo prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev ureja tudi Družinski zakonik, ki v 83. členu določa postopek določitve deleža zakoncev na skupnem premoženju, če se je nad enim od zakoncev začel postopek osebnega stečaja. Družinski zakonik ureja fikcijo prijave izločitvene pravice, po kateri se šteje, da je zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja. Zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, tako nikoli ne more zamuditi s prijavo izločitvene pravice. Fikcija prijave na ta način olajšuje položaj zakonca, saj mu ni potrebno uveljavljati prijave izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP, hkrati pa mu ni potrebno dokazovati, da je predmet izločitvene pravice pridobljen na podlagi skupnega premoženja zakoncev. V kolikor se zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, ne strinja z višino deleža, lahko s prijavo izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP uveljavlja višji delež na skupnem premoženju.
Ključne besede: izločitvena pravica, prijava izločitvene pravice, fikcija prijave, ločitvena pravica, insolventnost, stečaj, osebni stečaj zakonca, stečajna masa, domnevni lastnik, vknjiženi lastnik, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varovalne stvarne pravice.
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 324; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Položaj ločitvenih in izločitvenih upnikov kot stvarnopravnih upravičencev v postopku osebnega stečaja
Neža Peternelj, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je prikazati položaj upnikov in način uveljavljanja njihovih zahtevkov v postopku osebnega stečaja. Kot izhaja že iz naslova magistrskega dela »Položaj ločitvenih in izločitvenih upnikov kot stvarnopravnih upravičencev v postopku osebnega stečaja«, sem se pri pisanju osredotočila na ločitvene in izločitvene upnike, ki jih obravnavamo kot stvarnopravne upravičence. Začetek postopka osebnega stečaja ne vpliva na ločitveno in izločitveno pravico, niti na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico. Zakon določa le posebna pravila za njihovo uveljavljanje v stečajnih postopkih. Ločitveni upniki so upniki, ki imajo do stečajnega dolžnika zavarovane terjatve (največkrat gre za zastavno pravico) in so upravičeni do prednostnega poplačila njihovih terjatev iz premoženja, na katerem imajo ločitveno pravico. Ločitveni upniki se v primerjavi z navadnimi upniki poplačajo iz posebne razdelitvene mase. Njihov prednostni položaj je upravičen z dejstvom, da so si že predhodno na določenem premoženju stečajnega dolžnika izposlovali prednostno poplačilno upravičenje. Izločitveni upniki se ne poplačajo iz stečajne mase stečajnega dolžnika, kot to velja za ločitvene upnike. Namen prijave izločitvene pravice v vseh stečajnih postopkih je v tem, da se stečajnega upravitelja obvesti, da določena stvar ne pripada stečajnemu dolžniku in kot taka ne more biti predmet stečajne mase. Pravica izločitvenega upnika tako ni pravica do prednostnega poplačila, kot to velja za ločitvene upnike, temveč lahko izločitveni upnik na podlagi nje zahteva, da se mu izroči določeno premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Za postopek osebnega stečaja se uporablja večina določb, ki urejajo postopek stečaja nad pravno osebo. Ker pa stečajni dolžnik po koncu postopka osebnega stečaja, za razliko od stečajnega dolžnika v postopku stečaja nad pravno osebo, obstaja še naprej, vseeno terja posebno ureditev. Posebni del zakona vsebuje nekatere posebne določbe, ki se uporabljajo v postopku osebnega stečaja, hkrati pa uporabo nekaterih določb stečajnega postopka nad pravno osebo izrecno izključuje. V magistrskem delu sem se osredotočila na ta posebna pravila, ki so specifična ravno zaradi omenjene temeljne razlike.
Ključne besede: stečajni postopek, osebni stečaj, ločitveni upnik, ločitvena pravica, izločitveni upnik, izločitvena pravica, terjatev, stečajna masa, zastavna pravica
Objavljeno: 09.04.2019; Ogledov: 862; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (700,76 KB)

4.
Osebni stečaj in njegov vpliv na zadolževanje po končanem postopku v Sloveniji, ZDA in Nemčiji
Vanessa Šlajmer, 2018, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih se je začel postopek osebnega stečaja razvijati in je število postopkov začelo naraščati, saj je tudi zadolževanje prebivalstva postalo vedno večje. Večina držav je osebni stečaj že uvedla v stečajno zakonodajo ločeno od postopka stečaja podjetja. Osebni stečaj predstavlja zadnjo rešitev pred finančnimi težavami, iz katerih posameznik več nima drugega izhoda. V postopku se lahko predlaga tudi postopek odpusta obveznosti. Prvotni namen je odplačilo upnikom iz premoženja dolžnika, temu pa sledi finančna sanacija prezadolženega posameznika. Opredelili bomo vlogo stečajnega upravitelja v postopku ter institut osebnega stečaja v ZDA in Nemčiji, ki ga bomo tudi primerjali s pravili postopka kakršnega poznamo v Sloveniji. Tudi po končanem postopku osebni stečaj prinaša določene posledice, ki lahko vplivajo na življenje posameznika, na kar se osredotoča le majhen delež literature in člankov, saj se vsi bolj posvečajo poslovanju pred in med samim postopkom. Zato bomo opredelili zadolževanje po končanem postopku ter morebiten vpliv na posameznika v primeru zaposlitve, najemanja posojil in podjetniškega poslovanja. Ugotovili smo, da prezadolženost narašča in z njo tudi možnost za osebni stečaj kateri se v veliki meri zaključuje brez razdelitve premoženja. Nato vpliva tudi prav tako že precej razširjen stečajni kriminal, ki omogoča sodelujočim osebkom protipravno pridobitev premoženja. Po končanem postopku se oseba lahko ponovno zadolži, na kar vpliva potrošnja gospodinjstev, razlog vložitve predloga v osebni stečaj, delovni napor ter možnosti zaposlitve.
Ključne besede: Osebni stečaj, stečajni upravitelj, stečajna masa, zadolževanje, stečajni kriminal, dolžnik, upnik
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 621; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

5.
Prodaja nepremičnin v stečajnem postopku
Maja Mlinar, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je podrobneje predstaviti postopek prodaje nepremičnin v stečajnem postopku ter za lažje razumevanje tudi osnove samega stečajnega postopka. V stečajnem postopku se prodaja nepremičnin opravi z namenom poplačila terjatev upnikov do stečajnega dolžnika. V večini primerov so ravno nepremičnine predmet ločitvenih pravic, s katerimi imajo ločitveni upniki zavarovane svoje terjatve, zato se v tem primeru prisilna prodaja nepremičnin opravi z namenom uveljavitve prednostnega poplačilnega upravičenja, ki izhaja iz same hipoteke. Ločitveni in navadni upniki morajo svoje terjatve pravočasno prijaviti v stečajni postopek, da bi pridobili pravico do poplačila svojih terjatev iz splošne oz. posebne razdelitvene mase. Dovoljeno je opraviti prodajo le tistih nepremičnin, ki so v lasti stečajnega dolžnika. Stečajni dolžnik se s prodajno pogodbo namreč zaveže, na kupca prenesti svojo lastninsko pravico. Da bi to obveznost lahko izpolnil, mora biti stečajni dolžnik resnični lastnik nepremičnine. V kolikor stečajni dolžnik ni resnični lastnik nepremičnine je zelo pomembno, da resnični lastnik v stečajni postopek prijavi svojo izločitveno pravico. V primeru, da bo njegova izločitvena pravica pri preizkusu terjatev priznana, se bo nepremičnina, ki je predmet te izločitvene pravice, izločila iz stečajne mase in se izročila resničnemu lastniku. V stečajnem postopku za prodajo nepremičnin niso dovoljeni vsi nam znani in mogoči načini prodaje, temveč so pravila glede celotnega postopka prodaje in samega dovoljenega načina prodaje, izrecno določena. Dovoljeni načini prodaje so javna dražba, javno zbiranje ponudb in postopek neposrednih pogajanj. Nepremičnina se na podlagi prvega sklepa o prodaji lahko prodaja samo na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Šele pri dodatnem sklepu o prodaji se lahko prodaja opravi, npr. na podlagi nezavezujočega zbiranja ponudb ali na podlagi neposrednih pogajanj. Izjema od tega pravila so tiste nepremičnine, katerih ocenjena vrednost je manjša ali enaka 15.000 EUR.
Ključne besede: stečajni postopek, prodaja nepremičnin, ločitvena pravica, izločitvena pravica, stečajna masa, prijava terjatve, javna dražba, javno zbiranje ponudb, razdelitvena masa
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 3138; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (473,44 KB)

6.
Prijava, preizkus in uveljavitev terjatev, zavarovanih s hipoteko, v stečajnem postopku
Maja Natlačen Ivanković, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti prijavo, preizkus in uveljavitev terjatev, zavarovanih s hipoteko, v stečajnem postopku. Stvarnopravna zavarovanja terjatev omogočajo upnikom tako zavarovanih terjatev ugodnejši položaj pred drugimi upniki, ki imajo svoje terjatve sicer zavarovane, vendar s slabšim vrstnim redom, ali pa svojih terjatev niso zavarovali, kar je pomembno zlasti v primeru dolžnikove insolventnosti. Skozi diplomsko delo je razložen pomen insolventnosti, stečajnega postopka, stvarnopravne podlage za nastanek ločitvene in izločitvene pravice, ter pomen dvostransko neizpolnjenih pogodb in izpodbojnih pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ureja oziroma določa pravila stečajnega postopka, prijavo zavarovane terjatve in ločitvene pravice, preizkus ločitvene pravice in poplačilo ločitvenih upnikov iz posebne stečajne mase. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev zavarovano s to ločitveno pravico. Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja stečajnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Premoženje obremenjeno s hipotekami predstavlja posebno stečajno maso, iz katere se ob prodaji oblikuje posebna razdelitvena masa. Pri razdelitvi posamezne posebne razdelitvene mase se upošteva terjatev, zavarovana z ločitveno pravico na premoženju, ki spada v to posebno razdelitveno maso, če sta bili terjatev in ločitvena pravica v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni. Posebna pravila za prijavo in preizkus terjatve zavarovane s hipoteko določajo, da za prijavljene štejejo tiste terjatve zavarovane s hipoteko (ločitveno pravico), ki so ob začetku stečajnega postopka v zemljiški knjigi vpisane pri nepremičnini v lasti stečajnega dolžnika.
Ključne besede: hipoteka, ločitvena pravica, izločitvena pravica, insolventnost, stečajni postopek, prijava terjatve, stečajna masa, posebna razdelitvena masa, zastavna pravica
Objavljeno: 14.08.2017; Ogledov: 1128; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (512,00 KB)

7.
Socialni in delovnopravni vidik osebnega stečaja potrošnika
Nataša Breznik Irgolič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Na stečaj potrošnikov je potrebno gledati z več vidikov. Prezadolženost ni le osebna izkušnja dolžnika, temveč je tudi družbeni problem, odvisen od makroekonomskih dejavnikov. Prezadolženost je tako posledica mnogih objektivnih in subjektivnih okoliščin, s katerimi se je srečal dolžnik. Kadar insolventnost povzroči odvzemanje stanovanjskih nepremičnin, zdravstvene težave ali nezaposlenost, je obveznost socialne države, da pomaga dolžniku. Vloga socialne države je zaščititi dolžnika in enakomerno porazdeliti izgube med upnike, dolžnike in državo. Socialna država nase prevzame obveznosti zagotavljanja temeljnih eksistencialnih potreb svojih državljanov, z vidika osebnega stečaja potrošnikov pa mora vzpostaviti določeno mero humanosti do dolžnika in mu omogočiti minimalne pogoje za dostojno življenje ne glede na odgovornost za dolgove. V postopku stečaja potrošnikov je potrebno spoštovati človekovo dostojanstvo. Po eni strani delovanje trga delovne sile vpliva na postopke osebnih stečajev, po drugi strani pa postopki osebnih stečajev vplivajo na delovanje trga delovne sile. Prezadolženost lahko povzroči zdravstvene težave in zdravstvene težave lahko povzročijo prezadolženost. Pri odpravi ali omilitvi posledic prezadolženosti imajo poleg postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti pomembno vlogo tudi pravice socialnega varstva. Tako je postopek osebnega stečaja instrument socialne države, ki se prepleta z drugimi instrumenti socialne države. Država mora določiti, kako primerno razdeliti socialnozavarovalno funkcijo osebnega stečaja potrošnikov in ostalih socialnih zavarovanj. Le celovit sistem socialne varnosti lahko omogoči nov začetek in rehabilitacijo dolžnikov. Na splošno velja, da države, ki imajo dokaj močan sistem socialne varnosti, imajo slabšo zaščito v stečajnem pravu in nasprotno, države z radodarnim odpustom dolgov v stečajnem postopku (zlasti ZDA) imajo bolj omejen sistem socialne varnosti. Vendar se ureditve postopkov stečaja potrošnikov med seboj približujejo in posnemajo, se soočajo s podobnimi težavami, so posledice kulturnih, političnih in zgodovinskih dejavnikov in nimajo zgolj socialne funkcije, zato imajo tudi sistemi z visoko zaščito socialne varnosti, lahko dobro zaščito v stečajnem pravu potrošnikov. ZDA z zelo liberalnim postopkom stečaja potrošnikov imajo zaradi slabih socialnih zavarovanj (zlasti zdravstvenega) posebej poudarjeno vlogo stečaja potrošnikov na področju socialne varnosti. Stečaj potrošnikov na Hrvaškem ima poudarjeno vlogo v zaščiti človekovega dostojanstva in socialni varnosti stečajnega dolžnika in ima kar nekaj ustreznih rešitev problemov, s katerimi se bo morala v prihodnje soočiti tudi Republika Slovenija. Zaposlitev stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja je pomembna za upnike, ker dolžnik s prejemki iz delovnega razmerja lahko ustvarja stečajno maso. Pomembna pa je tudi pri omogočanju rehabilitacije dolžnika, ki bi jo naj nudil osebni stečaj. Dejansko stanje v postopkih osebnih stečajev pa kaže, da je majhno število stečajnih dolžnikov zaposlenih oziroma na podlagi zaposlitve prejemajo le minimalno plačo. Nedvomno obstajajo možnosti, kako povišati število zaposlenih stečajnih dolžnikov, ostaja pa vprašanje, katere bi bile najprimernejše. Pri motivaciji iskanja zaposlitve in dela je za stečajnega dolžnika pomemben kriterij, kateri prejemki iz delovnega razmerja in v kakšni višini bodo izvzeti iz stečajne mase. V zvezi s tem se v praksi pojavlja več dilem, zlasti o izplačilih stroškov v zvezi z delom. Da se lahko doseže namen postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, je potrebno zaščititi plače in druge prejemke iz delovnega razmerja pred izterjavo v obsegu potrebnem za preživljanje delavca in njegove družine.
Ključne besede: Osebni stečaj, potrošnik, socialna varnost, delavec, delodajalec, stečajna masa, plača, plačilo, izterjava prejemkov.
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 1034; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
OSEBNI STEČAJ
Žan Šalamon, 2016, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo podrobneje proučevali in raziskovali pravni vidik, ter računovodski in davčni vidik osebnega stečaja. Ugotavljamo, da zadnja novela ZFPPIPP prinaša zaostritve vodenja stečajnih postopkov in zmanjšuje možnosti zlorab, stečajnim dolžnikom pa nalaga sodelovalno dolžnost. Za upnike je pomembno, da skušajo svoje terjatve zavarovati z ustreznimi zavarovanji plačil pred začetkom postopka osebnega stečaja dolžnika. Kadar se začne postopek osebnega stečaja dolžnika, je pomembno, da upniki pravočasno prijavijo svoje terjatve in redno spremljajo procesna dejanja stečaja. Ugotavljamo, da se stečajni upravitelj pri nekaterih dejanjih lahko odloča samostojno, pri nekaterih mora pridobiti soglasje sodišča. Pri raziskovanju in proučevanju računovodskega in davčnega vidika osebnega stečaja ugotavljamo, da so za stečajnega upravitelja pomembni računovodski izkazi na dan pred začetkom in na dan začetka postopka osebnega stečaja, v kolikor podjetje v stečaju posluje naprej, tudi sprotni računovodski izkazi. Ugotavljamo, da imajo največ pravnih, računovodskih in davčnih opravil upniki in stečajni upravitelj.
Ključne besede: insolventnost, stečajna masa, upnik, dolžnik, otvoritvena bilanca, odpust obveznosti
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 1216; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

9.
Novosti zakonodaje osebnega stečaja
Darko Tadić, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preučili zakonodajo osebnega stečaja v Sloveniji ter ugotovili možnosti zlorabe tega instituta. Zakonodajalec je konec leta 2007 razglasil Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, 2007), ki je kot prvi omogočal uporabo osebnega stečaja za dolžnika – fizično osebo, do avgusta 2016 pa je bil večkrat noveliran. Največjo spremembo je omenjeni zakon doživel leta 2013, saj je dolžniku omogočil začetek osebnega stečaja brez plačila predujma in visokih stroškov. Na podlagi analize statističnih podatkov smo ugotovili, da se je posledično uporaba instituta osebnega stečaja v letu 2014 povečala za več kot 200 % v primerjavi z letom 2013. Zakonodajalec je ukinil plačilo sodne takse za začetek osebnega stečaja, kar je sprožilo tudi mnogo špekulacij in zlorab instituta med dolžniki, ki so oddali vlogo za osebni stečaj. To je opazil tudi zakonodajalec, ki je aprila 2016 objavil novelo zakona ZFPPIPP-G z namenom preprečiti zlorabo instituta osebnega stečaja ter nepoštenim dolžnikom onemogočiti odpust obveznosti dolga.
Ključne besede: osebni stečaj, stečajna masa, stečajni upravitelj, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 1092; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (624,02 KB)

10.
Osebni stečaj - pravna ureditev v Sloveniji, ZDA in Veliki Britaniji
Nika Brumen, 2016, magistrsko delo

Opis: Postopek osebnega stečaja ima dva namena. Prvi je sorazmerno poplačilo upnikov iz dolžnikovega premoženja in drugi odpust obveznosti, ki dolžniku zagotovi možnost novega začetka. Glede na namen osebnega stečaja, si znotraj postopka stojijo nasproti interesi upnikov in interesi dolžnikov. Namen magistrske naloge je prikazati in analizirati, kako so urejena temeljna vprašanja postopka osebnega stečaja v Sloveniji, ZDA in Veliki Britaniji ter na tej podlagi opraviti primerjalnopravno analizo navedenih pravnih ureditev. Obravnavana so vprašanja glede začetka postopka, stečajne mase, poplačila upnikov, odpusta obveznosti in alternativnih načinov razbremenitve prezadolženosti potrošnikov.
Ključne besede: osebni stečaj, dolžnik, upnik, stečajna masa, odpust obveznosti, alternativni postopki
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1237; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici