| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Stečajni postopek podjetja Slit d.o.o. : diplomsko delo univerzitetnega študija
Mateja Pilej, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: insolventnost, stečaj, stečajna masa
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 4032; Prenosov: 547
.pdf Celotno besedilo (10,41 MB)

2.
UPNIKI V POSTOPKU OSEBNEGA STEČAJA
Klaudija Seitl, 2010, diplomsko delo

Opis: Ob uvedbi osebnega stečaja v slovenski pravni prostor smo bili vsi seznanjeni s ciljem, ki ga zasleduje ta institut, in sicer zaščititi človeka in njegovo dostojanstvo, tako da se mu odpustijo obveznosti, ki med postopkom osebnega stečaja ne bodo poplačane. Osebni stečaj tako v prvi vrsti nudi pomoč plačilno nesposobni osebi, je kanček humanosti, ki ga nudi osebam na robu eksistenčnega minimuma. Sama sem se seznanila z institutom osebnega stečaja pri delu v eni izmed slovenskih bank, ki v določenih primerih osebnega stečaja nastopa tudi kot upnik. To me je spodbudilo k razmišljanju, kakšne so možnosti upnika, da bo prišel do poplačila vsaj dela svojih terjatev do stečajnega dolžnika. Zato sem se odločila v diplomski nalogi narediti raziskavo premoženja stečajnih dolžnikov in njihovih možnosti za povračilo dolgov.
Ključne besede: potrošnik, insolventnost, osebni stečaj, odpust dolga, stečajna masa
Objavljeno: 17.03.2010; Ogledov: 3608; Prenosov: 924
.pdf Celotno besedilo (257,78 KB)

3.
PRIMERJAVA PRAVNIH IN FINANČNIH POSLEDIC PRISILNE PORAVNAVE IN STEČAJA
Špela Jager, 2011, diplomsko delo

Opis: Kriza v podjetju pripelje podjetje do insolventnih postopkov. Prav prezadolženost oziroma insolventnost je tista, ki pripelje do finančne krize v podjetju in posledično do nujnosti izvedbe insolventnih postopkov. Podjetje navadno najprej uvede postopek prisilne poravnave, kajti želi ohraniti poslovanje podjetja. Prisilna poravnava je torej postopek, kjer se izvede finančno prestrukturiranje. Načrt finančnega prestrukturiranja namreč vsebuje metode, s katerimi poskušamo izboljšati finančno stanje podjetja ter nadaljevati z njegovim poslovanjem. Stečaj pa je postopek, ki se uvede po tem, ko ni nikakršnega upanja več za poslovanje podjetja. Torej celotno premoženje insolventnega dolžnika se pretvori v stečajno maso iz katere se kasneje poplačajo terjatve upnikov in pa stroški celotnega postopka. Ob koncu diplomske naloge lahko potrdimo tudi trditev iz uvoda, da se posledice prisilne poravnave in stečaja res razlikujejo. Sicer gre za precej več podobnosti pri pravnih posledicah. Tukaj lahko opazimo iste pravne posledice glede terjatev upnikov, ki se spremenijo iz nedenarnih v denarne, občasne v enkratne, iz tuje v domačo valuto. V obeh primerih gre tudi za možnost pobota terjatev. Precej drugače pa je pri finančnih posledicah. Pri prisilni poravnavi je bistvo finančno prestrukturiranje, ki ima različne metode. Najpogostejša je zmanjšanje in odlog plačila. Medtem ko gre pri stečaju za preoblikovanje celotnega premoženja insolventnega dolžnika v stečajno maso, iz katere se najprej poravnajo stroški stečaja nato pa terjatve upnikov. Pri poravnanju terjatev upnikov imajo pri obeh postopkih prednost tisti upniki, katerih terjatve so zavarovane. Vse te pravne in finančne posledice pa vplivajo na izbor postopka. Pomembno je namreč analizirati koristi in povzročeno škodo za udeležence v postopku prisilne poravnave in v postopku stečaja. Vendar smo ugotovili, da ima vsak udeleženec tako pri enem kot tudi pri drugem postopku nekaj koristi, hkrati pa tudi ogromno povzročene škode. Pri upnikih je to predvsem izguba velikega dela terjatev, pri zaposlenih izguba zaposlitve, pri insolventnem dolžniku pa je glavna negativna posledica pri stečaju izguba premoženja. Medtem ko pri prisilni poravnavi poskuša ohraniti poslovanje, vendar je le to velikokrat neuspešno, saj zaradi finančne krize in prezadolženosti podjetju javnost in poslovni partnerji ne zaupajo več.
Ključne besede: finančna kriza, insolventni dolžnik, prisilna poravnava, finančno prestrukturiranja, upniki, terjatve, stečaj, stečajna masa, pravne posledice, finančne posledice
Objavljeno: 06.07.2011; Ogledov: 5786; Prenosov: 827
.pdf Celotno besedilo (408,13 KB)

4.
VPLIV INSOLVENČNIH POSTOPKOV NA TERJATVE UPNIKOV V SLOVENIJI
Josipa Pavlinić, magistrsko delo

Opis: Razmerja med upniki in dolžniki krojijo zasebno pravo že od časa, ko se je človek organiziral v večje skupine. Poplačilo dolga je bilo nekaj svetega, neizpolnitev obljube ali obveznosti pa je bila hud greh. Sčasoma pa je človek postal objekt, kateremu usodo krojijo in usmerjajo nepredvideni dogodki in s tem vplivajo na njegov uspeh ali neuspeh. Ta novi koncept se je hitro vrinil v razmerja med upniki in dolžniki. Insolventen dolžnik je postal oseba, ki ji je treba pomagati, saj so dogodki, ki so pripeljali do njene insolventnosti, zunaj njenega miselnega obsega. Neplačan dolg in posledično neizterjana terjatev sta postala tveganje, ki so ga upniki morali sprejeti. Insolvenčno pravo vsebuje širok sklop pravil, ki naj bi insolventnemu dolžniku omogočila sanacijo nastale prezadolženosti in ohranitev premoženja. Temeljno načelo insolvenčnega prava je reševanje dolžnika pred stečajem, če se ugotovi, da je sposoben in vreden saniranja. Ko to ni več mogoče, je zadnji korak oziroma rešitev stečaj. Insolvenčno pravo je torej zbirni pojem za stečajno pravo in prisilno poravnavo, ki zasledujeta dva temeljna cilja: sanacijo in prenehanje. Tako tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju loči dva postopka zaradi insolventnosti: stečajni postopek in prisilno poravnavo ter kot enega izmed treh stečajnih postopkov našteva tudi postopek osebnega stečaja. Insolventni subjekti, predstavljajo v naši družbi velik problem zaradi neplačanih dolgov. Na trgu se vsak dan pojavi nekaj novih podjetniških subjektov, od katerih pa nekateri po določenem času ne uspejo več uspešno krmariti na gospodarskem področju, saj zapadejo v velike finančne težave, ko ne morejo več uspešno pokrivati svojih dolgov . Ključno je, da poslovodstvo pravočasno ugotovi težave in pripravi predlog za rešitev iz nastale situacije. Finančno prestrukturiranje lahko poslovodstvo podjetja, ki je v finančnih težavah izvede preko postopka prisilne poravnave ali pa preko stečajnega postopka, torej se je potrebno odločiti ali naj se podjetje prestrukturira ali ukine. Prisilna poravnava je postopek, s katerim se podjetje v težavah, v okviru in s pomočjo zakonskih določil, z upniki dogovori za drugačno ročnost in višino poravnave zapadlih in nezapadlih obveznosti. Prisilna poravnava je torej poseben sodni postopek med dolžnikom, ki je dalj časa plačilno nesposoben ali prezadolžen, in njegovimi upniki, ki poteka pred sodiščem z namenom, da se odpravi insolventnost oziroma prezadolženost dolžnika (Dubrovski 2006, 1809). Stečajni postopek nad pravno osebo pa je z zakonom urejen postopek, ki ima za posledico prenehanje pravne osebe z dokončnim izbrisom iz Sodnega registra, seveda po izdanem in veljavnem sklepu o končanju stečajnega postopka. Vsi stečajni postopki se vodijo zaradi uresničitve interesov upnikov, za dosego poplačila svojih terjatev hkrati in v enakem deležu kot drugi upniki, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Da se vzpostavi enakovreden položaj vseh upnikov je treba premoženje stečajnega dolžnika v celoti unovčiti, iz denarnega dobroimetja, ki je pri tem nastal, pa se v enaki meri poplačajo terjatve upnikov. Z začetkom stečajnega postopka se zgodijo določene pravne posledice, ki bistveno vplivajo na nadaljnjo poslovanje družbe vse do njenega izbrisa. Stečaj pa praviloma ni postopek, ki bi bil namenjen reševanju podjetja iz finančne krize, ampak je njegov osnovni namen čim hitreje in v čim večjem odstotku poplačati terjatve upnikov do preveč zadolženega in insolventnega podjetja. Prav tako pa se s prezadolženostjo soočajo tudi fizične osebe, ki imajo z novim zakonom možnost, da se jim oprostijo dolgovi, ki jih sicer nikoli ne bi zmogli plačati in sicer tako, da razglasijo osebni stečaj. Postopek osebnega stečaja je enako urejen tako za potrošnika kot tudi za samostojnega podjetnika/zasebnika. Za razliko od pravne osebe, ki s sklepom o zaključku stečajnega postopka preneha in se i
Ključne besede: insolventnost, prisilna poravnava, stečajni postopke nad pravno osebo, osebni stečaj, upnik, stečajna masa, terjatev, dolg
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 3475; Prenosov: 956
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
PRISILNA PORAVNAVA IN STEČAJNI POSTOPEK S PRAVNEGA IN RAČUNOVODSKEGA VIDIKA V SLOVENIJI TER PRIMERJAVA Z AVSTRIJO
Rene Šrumpf, 2012, diplomsko delo

Opis: Postopek prisilne poravnave in stečajni postopek lahko nastopita, ko dolžnik postane plačilno nesposoben ali prezadolžen. Oba postopka imata svoj specifičen potek ter nosita tudi različne posledice, slabosti in prednosti. Tako je postopek prisilne poravnave hitrejši, stroškovno ugodnejši in ohranja delovanje družbe, medtem ko pa stečajni postopek pomeni dokončno prenehanje obstoja družbe. Dolžnik predlaga postopek prisilne poravnave zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, s katerim bi rad izboljšal svoje finančno stanje in nadaljeval s poslovanjem oziroma se izognil morebitnem stečajnem postopku. Stečajni postopek pa predlagajo predvsem upniki, ko ugotovijo za dolžnikovo insolventnost in je njihovo poplačilo terjatev ogroženo. O tem, kateri postopek je pri dolžniku primernejši, odločajo upniki glede na ugodnejšo poplačilo njihovih terjatev. Postopek prisilne poravnave nastopi le, če upniki glasujejo za sprejetje prisilne poravnave. Po slovenski zakonodaji je to vsaj 60 % vseh upnikov z glasovalno pravico, ki je ponderirana glede na razrede njihovih terjatev, po avstrijski pa vsaj 50 % upnikov z glasovalno pravico, katerih skupni znesek prijavljenih terjatev presega ¾ zneska celotnih terjatev upnikov z glasovalno pravico prisotnih na obravnavi. Glasovalnih pravic nimajo upniki z izločitvenimi in ločitvenimi pravicami ter upniki s prednostnimi terjatvami. Če ne pride do sprejetja predlagane prisilne poravnave, se takoj začne stečajni postopek, v Avstriji pa le, če tako odloči sodišče. Poplačilo upnikov pri postopku prisilne poravnave se vrednostno in časovno izvede, kot je zastavljeno v načrtu o finančnem prestrukturiranju. Če ne pride do ustreznega poplačila terjatev, se prisilna poravnava razveljavi. Pri stečajnem postopku pa se poplačilo upnikov izvede z razdelitvijo stečajne mase. Razdelitev temelji na razredih prijavljenih terjatev upnikov. Pomeni, da so najprej poplačani ločitveni upniki, nato upniki s prednostnimi terjatvami ter na koncu upniki z navadnimi in podrejenimi terjatvami.
Ključne besede:  insolvetnost,  postopek prisilne poravnave,  stečajni postopek,  dolžnik,  upnik/upniki,  družba,  plačilna nesposobnost,  prezadolženost,  finančno prestrukturiranje,  terjatve,  poplačilo/poravnava,  sprejetje  zakonodaja,  glasovalna pravica,  obravnava na sodišču,  izločitvena pravica,  ločitvena pravica,  prednostne terjatve,  razdelitev,  stečajna masa.
Objavljeno: 07.12.2012; Ogledov: 4298; Prenosov: 513
.pdf Celotno besedilo (498,11 KB)

6.
PRIMERJAVA STEČAJA PRAVNE OSEBE IN OSEBNEGA STEČAJA PODJETNIKA
Tina Poglajen, 2012, diplomsko delo

Opis: Vsaka pravna oseba in tudi podjetnik prične svojo dejavnost z namenom uspešnega poslovanja. Navkljub dobrim namenom stvari ne izpadejo vedno tako, kot si jih zastavimo. Tako se znajdemo v situaciji, ko naših dolgov več ne moremo poplačati. V takšnih primerih je možna rešitev predlog za stečaj. Ta je lahko bodisi osebni bodisi stečaj pravne osebe. V diplomskem delu smo tako predstavili oblike stečaja, njihove posledice ter prisotne organe. V tretjem poglavju pa smo predstavili še dva primera iz prakse – osebni stečaj podjetnika ter stečaj pravne osebe. V nadaljevanju diplomskega dela smo si zastavili še 4 trditve. Te smo preko podatkov, dobljenih na spletnih straneh AJPES-a, ter določil v ZGD in ZFPPIPP tudi preverili. Dve izmed njih smo na koncu potrdili, medtem ko smo drugi dve ovrgli.
Ključne besede: insolventnost, stečaj, stečajna masa, odpust obveznosti, upnik, dolžnik
Objavljeno: 17.08.2012; Ogledov: 1856; Prenosov: 521
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

7.
ZAVAROVANE IN NEZAVAROVANE TERJATVE V STEČAJNEM POSTOPKU
Tjaša Jakljič, 2013, diplomsko delo

Opis: V stečajnem postopku upravitelj opravlja procesna in druga dejanja zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. Glavni cilj stečajnega postopka je v čim večjem odstotku poplačati terjatve upnikov ter po končani unovčitvi premoženja stečajnega dolžnika in razdelitvi stečajne mase, insolventnega gospodarskega subjekta izbrisati iz sodnega registra. Skozi stečajni postopek morajo vsi subjekti, ki sodelujejo v stečajnem postopku, upoštevati temeljna načela postopka, ki jih predvideva Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) . Eno najpomembnejših načel stečajnega postopka, ki varuje upnike, je načelo enakega obravnavanja upnikov. Na podlagi navedenega načela je potrebno vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako. Se pa upniki med seboj razlikujejo glede na vrsto terjatve, ki jo imajo do stečajnega dolžnika. ZFPPIPP izrecno opredeljuje štiri vrste terjatev, in sicer zavarovane, navadne, prednostne in podrejene. Upnik, ki ima terjatev zavarovano z ločitveno pravico, ima pri prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, prednostno pravico do poplačila pred ostalimi upniki, katerih terjatve niso zavarovane. Razlika med zavarovanimi in nezavarovanimi terjatvami se pokaže že pri prijavi in preizkusu terjatev, bistvena pa je pri oblikovanju in razdelitvi stečajne mase. Tekom stečajnega postopka se oblikuje splošna stečajna masa in posebne stečajne mase. Navedeno je posledica dejstva, da imajo nekateri upniki na določene premoženju stečajnega dolžnika ločitveno pravico.
Ključne besede: stečajni postopek, upnik, stečajni dolžnik, terjatev, stečajna masa
Objavljeno: 14.05.2013; Ogledov: 4678; Prenosov: 968
.pdf Celotno besedilo (591,96 KB)

8.
STVARNOPRAVNI ZAHTEVKI V STEČAJU - UVELJAVLJANJE LOČITVENIH IN IZLOČITVENIH PRAVIC
Maja Mlinar, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti nastanek ločitvene in izločitvene pravice, položaj ločitvenega in izločitvenega upnika in uveljavitev obeh pravic v stečajnem postopku ter osnove samega stečajnega postopka. Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika. Vodi ga stečajni upravitelj ob nadzoru sodišča. Z začetkom stečajnega postopka se iz celotnega premoženja stečajnega dolžnika izoblikuje stečajna masa, z unovčenjem katere se po pravilih in v vrstnem redu, ki ga določa zakon poplačajo upniki stečajnega dolžnika. Ločitvena pravica je pravica do posebnega poplačila iz premoženja, ki je predmet le-te. Pravni temelj za njen nastanek so različni stvarnopravni in obligacijskopravni položaji. V diplomskem delu so predstavljeni samo stvarnopravni položaji, ki so temelj za pridobitev ločitvene pravice. To so zastavna pravica, prenos lastninske pravice na premičnini v zavarovanje in odstop terjatve v zavarovanje. Vsi pravni položaji pa morajo za veljavno pridobitev ločitvene pravice obstajati že pred samim začetkom stečajnega postopka. Premoženje, ki je predmet ločitvene pravice tvori posebno stečajno maso. Izločitvena pravica pa je pravica izločitvena upnika, da zahteva izločitev določene stvari iz stečajne mase, ker zatrjuje, da je lastnik on in ne stečajni dolžnik. Izločitvena pravica temelji na lastninski pravici izločitvenega upnika ali pogodbenih razmerjih, na podlagi katerih je izločitveni upnik upravičen od stečajnega dolžnika zahtevati določeno stvar, ki sicer ni njegova last, vendar pa tudi ni last stečajnega dolžnika.
Ključne besede: ločitvena pravica, izločitvena pravica, stečajni postopek, zastavna pravica, fiduciarna cesija, stečajna masa
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 1969; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (875,90 KB)

9.
Osebni stečaj - pravna ureditev v Sloveniji, ZDA in Veliki Britaniji
Nika Brumen, 2016, magistrsko delo

Opis: Postopek osebnega stečaja ima dva namena. Prvi je sorazmerno poplačilo upnikov iz dolžnikovega premoženja in drugi odpust obveznosti, ki dolžniku zagotovi možnost novega začetka. Glede na namen osebnega stečaja, si znotraj postopka stojijo nasproti interesi upnikov in interesi dolžnikov. Namen magistrske naloge je prikazati in analizirati, kako so urejena temeljna vprašanja postopka osebnega stečaja v Sloveniji, ZDA in Veliki Britaniji ter na tej podlagi opraviti primerjalnopravno analizo navedenih pravnih ureditev. Obravnavana so vprašanja glede začetka postopka, stečajne mase, poplačila upnikov, odpusta obveznosti in alternativnih načinov razbremenitve prezadolženosti potrošnikov.
Ključne besede: osebni stečaj, dolžnik, upnik, stečajna masa, odpust obveznosti, alternativni postopki
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 725; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

10.
Socialni in delovnopravni vidik osebnega stečaja potrošnika
Nataša Breznik Irgolič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Na stečaj potrošnikov je potrebno gledati z več vidikov. Prezadolženost ni le osebna izkušnja dolžnika, temveč je tudi družbeni problem, odvisen od makroekonomskih dejavnikov. Prezadolženost je tako posledica mnogih objektivnih in subjektivnih okoliščin, s katerimi se je srečal dolžnik. Kadar insolventnost povzroči odvzemanje stanovanjskih nepremičnin, zdravstvene težave ali nezaposlenost, je obveznost socialne države, da pomaga dolžniku. Vloga socialne države je zaščititi dolžnika in enakomerno porazdeliti izgube med upnike, dolžnike in državo. Socialna država nase prevzame obveznosti zagotavljanja temeljnih eksistencialnih potreb svojih državljanov, z vidika osebnega stečaja potrošnikov pa mora vzpostaviti določeno mero humanosti do dolžnika in mu omogočiti minimalne pogoje za dostojno življenje ne glede na odgovornost za dolgove. V postopku stečaja potrošnikov je potrebno spoštovati človekovo dostojanstvo. Po eni strani delovanje trga delovne sile vpliva na postopke osebnih stečajev, po drugi strani pa postopki osebnih stečajev vplivajo na delovanje trga delovne sile. Prezadolženost lahko povzroči zdravstvene težave in zdravstvene težave lahko povzročijo prezadolženost. Pri odpravi ali omilitvi posledic prezadolženosti imajo poleg postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti pomembno vlogo tudi pravice socialnega varstva. Tako je postopek osebnega stečaja instrument socialne države, ki se prepleta z drugimi instrumenti socialne države. Država mora določiti, kako primerno razdeliti socialnozavarovalno funkcijo osebnega stečaja potrošnikov in ostalih socialnih zavarovanj. Le celovit sistem socialne varnosti lahko omogoči nov začetek in rehabilitacijo dolžnikov. Na splošno velja, da države, ki imajo dokaj močan sistem socialne varnosti, imajo slabšo zaščito v stečajnem pravu in nasprotno, države z radodarnim odpustom dolgov v stečajnem postopku (zlasti ZDA) imajo bolj omejen sistem socialne varnosti. Vendar se ureditve postopkov stečaja potrošnikov med seboj približujejo in posnemajo, se soočajo s podobnimi težavami, so posledice kulturnih, političnih in zgodovinskih dejavnikov in nimajo zgolj socialne funkcije, zato imajo tudi sistemi z visoko zaščito socialne varnosti, lahko dobro zaščito v stečajnem pravu potrošnikov. ZDA z zelo liberalnim postopkom stečaja potrošnikov imajo zaradi slabih socialnih zavarovanj (zlasti zdravstvenega) posebej poudarjeno vlogo stečaja potrošnikov na področju socialne varnosti. Stečaj potrošnikov na Hrvaškem ima poudarjeno vlogo v zaščiti človekovega dostojanstva in socialni varnosti stečajnega dolžnika in ima kar nekaj ustreznih rešitev problemov, s katerimi se bo morala v prihodnje soočiti tudi Republika Slovenija. Zaposlitev stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja je pomembna za upnike, ker dolžnik s prejemki iz delovnega razmerja lahko ustvarja stečajno maso. Pomembna pa je tudi pri omogočanju rehabilitacije dolžnika, ki bi jo naj nudil osebni stečaj. Dejansko stanje v postopkih osebnih stečajev pa kaže, da je majhno število stečajnih dolžnikov zaposlenih oziroma na podlagi zaposlitve prejemajo le minimalno plačo. Nedvomno obstajajo možnosti, kako povišati število zaposlenih stečajnih dolžnikov, ostaja pa vprašanje, katere bi bile najprimernejše. Pri motivaciji iskanja zaposlitve in dela je za stečajnega dolžnika pomemben kriterij, kateri prejemki iz delovnega razmerja in v kakšni višini bodo izvzeti iz stečajne mase. V zvezi s tem se v praksi pojavlja več dilem, zlasti o izplačilih stroškov v zvezi z delom. Da se lahko doseže namen postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, je potrebno zaščititi plače in druge prejemke iz delovnega razmerja pred izterjavo v obsegu potrebnem za preživljanje delavca in njegove družine.
Ključne besede: Osebni stečaj, potrošnik, socialna varnost, delavec, delodajalec, stečajna masa, plača, plačilo, izterjava prejemkov.
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 695; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici