| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NOVOSTI INSOLVENČNE ZAKONODAJE
Marko Slavič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava novo pravno ureditev na področju insolvenčnih postopkov, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Namen diplomskega dela je prikazati pomembne novosti ter spremembe, ki so nastopile s sprejetjem Zakona. Posebno pozornost smo namenili uvedbi dveh novih institutov v naš pravni red, osebni stečaj in stečaj zapuščine, ter predstavili razlike v postopku prisilne poravnave v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Uvodoma povzemamo razloge za sprejetje nove zakonodaje in navajamo bistvene lastnosti zakona, prav tako pa izpostavljamo ključne pojme, ki so prisotni v vsebini zakona. Nekaj strani je namenjenih tudi poglavju finančnega poslovanja podjetij in drugih pravnih oseb. To poglavje je bilo prej urejeno v Zakonu o finančnem poslovanju podjetij in je povzročalo veliko nejasnosti ter bilo večkrat v presoji ustavnega sodišča. Sedaj so vsebine bolj jasne in tudi kar nekaj je sprememb na področju odgovornosti organov vodenja in nadzora. Drugi del naloge smo namenili vsebinam o prisilni poravnavi, izpostavili predvsem tiste dele, ki so po prejšnjem zakonu predstavljali zlorabo procesnih pravic in na koncu poglavja strnili glavne razlike v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Zadnji del diplomske naloge nazorno prikazuje na novo uveden institut osebnega stečaja v naš pravni red. Opisali smo celoten postopek osebnega stečaja, prikazali pomanjkljivosti in pasti tako za dolžnika kot tudi za upnike. Primerjali smo tudi postopke v drugih državah in ugotovili, da bi lahko nekatere zadeve bile rešene drugače in enostavneje. Prikazali smo tudi osebni stečaj samostojnega podjetnika posameznika, ki je odprl kar nekaj vprašanj in na konci navedli še števila postopkov osebnega stečaja.
Ključne besede: insolventnost, finančno poslovanje, dolžnik, upnik, prisilna poravnava, stečaj, osebni stečaj, odpust dolga, stečaj zapuščine, podjetnik posameznik;
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 2973; Prenosov: 661
.pdf Celotno besedilo (476,98 KB)

2.
ZADOLŽENA ZAPUŠČINA
Mirjana Horvat Pogorelec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi predstavljamo institut zadolžene zapuščine. Zapuščina – hereditas je predmet dedovanja in kot takšna predstavlja celoto vseh pravnih odnosov, vseh pravic in obveznosti, celoto aktive in pasive, ki na osnovi pravnih predpisov prehajajo na dediče. Zapustnikovi dediči v trenutku zapustnikove smrti vstopijo v vsa pravna razmerja zapustnika, v katerih se je nahajal v trenutku smrti. V primeru, da se je zapustnik v trenutku smrti nahajal tudi v pasivnih razmerjih, je zapustil zadolženo zapuščino. V praksi se pogosto dogaja, da dediči v trenutku zapustnikove smrti oz. tekom zapuščinske obravnave še niso seznanjeni z obstojem zapustnikove pasive. Slednje lahko povzroči precej težav, saj zapustnikovi dediči za zapustnikove obveznosti odgovarjajo pro viribus hereditas, torej z vsem svojim premoženjem, vendar omejeno do višine vrednosti podedovanega dednega deleža. Odgovornosti za zapustnikove obveznosti se lahko razbremenijo le tako, da se odpovedo dedovanju. Za dediče je zato zelo pomembno, da so v času podaje dedne izjave seznanjeni s celotno zapuščino. ZD ne pozna instituta convocatio creditorum – oklic upnikov, ki ga je poznal ODZ in ki je dedičem omogočal, da so se pred podajo dedne izjave seznanili s celotno zapuščino. ZD sicer pozna institut popisa in cenitve zapuščine, katerega namen je ugotovitev vrednosti zapuščine, vendar ta institut v praksi slovenskih sodišč ni zaživel. Prav tako ZD pozna institut ločitve zapuščine in stečaj zapuščine, s pomočjo katerih dediči dosežejo omejitev odgovornosti zgolj na zapuščino, vendar lahko ločitev zapuščine predlaga le upnik, stečaj zapuščine pa se izvede le v primeru, ko je zapuščina prezadolžena. Nemška dedno pravna ureditev ureja drugačno ureditev odgovornosti dedičev za zapustnikove obveznosti, dediči odgovarjajo za zapustnikove obveznosti ultra vires hereditas, torej neomejeno z vsem svojim premoženjem, imajo pa preko instituta popisa in cenitve zapuščine in upravitelja zapuščine, možnost doseči omejitev svoje odgovornosti zgolj na zapuščino. V magistrski nalogi smo preučili institut popisa in cenitve zapuščine, institut ločitve zapuščine, institut skrbnika zapuščine ter ostale s temi instituti povezane institute, sodno prakso zapuščinskega oddelka Okrajnega sodišča v Mariboru, nato pa svoje ugotovitve primerjali z ureditvijo teh ali podobnih institutov v nemški dedno pravni ureditvi. Po opravljeni primerjavi smo prišli do ugotovitev, da bi bilo treba v našo dedno pravno ureditev uvesti institut oklica upnikov, institut popisa in cenitve zapuščine spremenit v obvezno fazo zapuščinskega postopka v primeru zadolžene zapuščine, dedičem omogočiti podajo predloga za ločitev zapuščine in v primeru ločitve zapuščine urediti obvezno postavitev skrbnika zapuščine ter urediti njegovo odškodninsko odgovornost in odškodninsko odgovornost dedičev v primeru, da bi bili seznanjeni s prezadolženostjo zapuščine in ne bi predlagali stečaja zapuščine.
Ključne besede: dedič, zapustnik, zadolžena zapuščina, ločitev zapuščine, popis in cenitev zapuščine, skrbnik zapuščine in stečaj zapuščine.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 698; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici