| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki preizkušanja terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v osebnem stečaju s pregledom aktualne sodne prakse : magistrsko delo
Vanja Marolt Žižek, 2023, magistrsko delo

Opis: Postopki zaradi insolventnosti so namenjeni čim boljšemu poplačilu upnikov v primeru neplačevitosti dolžnika. Eden izmed postopkov zaradi insolventnosti je postopek osebnega stečaja. Upniki svoje pravice v stečajnih postopkih uveljavljajo s prijavo svojih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v stečajno maso dolžnika, ki jih stečajni upravitelj nato preizkusi ter se o priznanju ali nepriznanju le teh izreče v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev. Upniki osnovnemu seznamu lahko nasprotujejo z vložitvijo ugovora, v posledici česar stečajni upravitelj sestavi dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, v katerega vnese izjave upnikov o prerekanju. Sodišče o preizkusu terjatev izda sklep, skladno s katerim mora stečajni upravitelj pripraviti končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del sklepa o preizkusu terjatev. Skupaj predstavljata pravno podlago za razdelitev stečajne oziroma razdelitvene mase med upnike. S pomočjo institutov ločitvene in izločitvene pravice upniki varujejo svoje stvarne pravice in jim v razmerju z drugimi upniki nudita boljše izhodišče. Upnik, ki je imetnik ločitvene pravice, lahko namreč doseže, da se iz izkupička predmeta ločitvene pravice poplača pred ostalimi upniki. Lastnik stvari, ki je v posesti stečajnega dolžnika, v stečajnem postopku pridobi položaj izločitvenega upnika. S svojo izločitveno pravico lahko doseže izločitev njegove stvari iz stečajne mase dolžnika in njeno izročitev. Za prijavo in preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic se smiselno uporabljajo pravila o prijavi in preizkusu terjatev. Magistrska naloga z naslovom »Pravni vidiki preizkušanja terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v osebnem stečaju s pregledom aktualne sodne prakse« bo bralcu predstavila pojem insolventnosti in postopke zaradi insolventnosti, predvsem pa se znotraj njih posvetila obravnavanju postopka osebnega stečaja, pojmov ločitvena in izločitvena pravica, postopka prijave terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v osebnem stečaju in pravnih vidikov preizkusa terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Glede pomembnih vprašanj preizkusa terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic bo naloga skozi pregled aktualne sodne prakse, poskušala ugotoviti, kako se teorija uresničuje v praksi.
Ključne besede: insolventnost, stečajni postopek, osebni stečaj, terjatev, priznana terjatev, prerekana terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, preizkus terjatev, preizkus ločitvene pravice, preizkus izločitvene pravice, osnovni seznam preizkušenih terjatev
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 172; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (7,20 MB)

2.
Ureditev osebnega stečaja v luči nove zakonodaje
Alen Zemljič, 2023, magistrsko delo

Opis: Institut osebnega stečaja je po 15 letih obstoja v družbi, ki nas obdaja, vse bolj sprejemljiv in vse pogosteje uporabljen s strani oseb, ki so se znašle v prezadolženem brezizhodnem položaju. Z leti je institut osebnega stečaja vse bolj priljubljen. Njegovo priljubljenost pa so v svoje dobro z zlorabljanjem izkoriščali določeni dolžniki, ki so bili sicer zmožni poravnati svoje obveznosti, vendar je bil s prikritjem premoženja njihov namen doseči odpust obveznosti v celoti. Institut osebnega stečaja v prvi vrsti zagovarja uresničevanje pravice do poplačila upnikov ter novega začetka. Pomen načela enakopravnosti, ki predstavlja eno izmed temeljih načel instituta osebnega stečaja, je, da se v postopku osebnega stečaja upnike enakopravno obravnava oz. poplača v enakih deležih. V magistrskem delu je uvodoma proučena in predstavljena zakonska ureditev osebnega stečaja v Sloveniji, ki so je deležne insolventne in prezadolžene osebe. V osrednjem delu so proučene in predstavljene novosti novele ZFPPIPP-H. S predlaganimi zakonodajnimi rešitvami se posredno prispeva h krepitvi načela zagotavljanja optimalnih pogojev za poplačilo upnikov, ki izvirajo in jih zasledujejo Uncitralove zakonodajne smernice insolventnega prava (Uncitral legislative guide on insolvency law, 2005). Eden izmed bistvenih ciljev navedenih smernic je zagotovitev čim večje ohranitve dolžnikovega premoženja. Le na ta način se ob izjemi predpostavke, da dolžnik pred postopkom osebnega stečaja resnično ni imel ničesar v svoji lasti, zagotavlja, da upniki po koncu stečajnega postopka ne bodo ostali povsem brez poplačila. V delu je nadalje za jasnejšo in preglednejšo predstavo področja in dogajanja na področju osebnih stečajev izvedena analiza statističnih podatkov osebnih stečajev v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju raziskave je proučena in na kratko predstavljena ureditev osebnega stečaja v tuji pravni ureditvi – Avstriji. Sledi primerjava ureditev osebnega stečaja med Slovenijo in Avstrijo. V sklepnem dejanju je podano razmišljanje o priporočilih in predlogih, s katerimi bi se lahko prispevalo k učinkovitejši ureditvi osebnega stečaja v Sloveniji. Dani predlogi bi imeli tudi posreden vpliv na večje zaupanje javnosti in udeležencev (predvsem upnikov) v institut osebnega stečaja in bi prispevali k izboljšanju njegove ureditve.
Ključne besede: osebni stečaj, postopek osebnega stečaja, insolventnost, odpust obveznosti, predlog predpisa ZFPPIPP-H, dolžnik, upnik, načelo.
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 127; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

3.
Primerjava uspešnosti napovedi stečaja podjetja tradicionalnega Z-modela z novejšim Ycz-modelom
Vida Černesl, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo področje napovedi stečaja podjetja, pri čemer tudi primerjamo uspešnost tradicionalnega Zmijewskijevega Z-modela z novejšim Ycz-modelom. Napoved stečaja je zelo koristna za mnoge deležnike, kot so upniki, investitorji, poslovni partnerji, dobavitelji in kupci. Da bi videli, kako zdravo je poslovanje podjetja, se ves čas razvijajo napovedni modeli. Ti modeli podjetjem omogočajo, da bolje zaščitijo svoje poslovanje, sprejmejo določene ukrepe in celo preprečijo stečaj. Modele oziroma metode na splošno delimo v dve skupini, in sicer ločimo statistične metode in metode strojnega učenja. Izbrana modela temeljita na logitni regresiji in multivariatni diskriminantni analizi, ki obe spadata pod statistične metode. V delu ugotavljamo, kako uspešna sta izbrana modela za napoved stečaja slovenskih podjetij eno, dve in tri leta pred začetkom stečajnega postopka. Analiza je izvedena na treh poljubno izbranih propadlih slovenskih podjetjih, ki so šla v stečaj v zadnjih petih letih. Na podlagi izvedene analize ugotavljamo, da je Ycz-model uspešnejši, saj večkrat pravilno in ustrezno napove stečaj.
Ključne besede: stečaj podjetja, modeli napovedi stečaja podjetja, Zmijewskijev model, Ycz-model, propadla slovenska podjetja
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 215; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1009,28 KB)

4.
Stvarnopravni položaji v insolventnih postopkih : magistrsko delo
Nik Hudarin, 2022, magistrsko delo

Opis: Smisel stvarnopravnih zavarovanj je zavarovati interese upnika t. j. poplačilo njegove terjatve. V smislu stvarnopravnih zavarovanj izstopata predvsem dva položaja in sicer zastavna pravica in fiduciarna zavarovanja. Ti stvarnopravni položaji bodo relevantni v primeru začetka stečajnega postopka ali izvršbe nad prezadolženim dolžnikom. Ta materija je izredno pomembna v današnjem času, ko se je zaradi razmer na trgu (kateremu je poleg vsesplošne recesije (finančne in ekonomske krize) usodni udarec zadala epidemija SARS-CoV-2) plačilna nedisciplina dolžnikov vrasla v družbo. Plačilna nedisciplina je (žal) vse pogostejši pojav v poslovni praksi. Razloge in izvore je najti na vseh področjih; od javnih naročil, kjer je merilo za izbiro pogodbenika (gospodarskega subjekta) najnižja cena, bančnih kreditov, ki zaradi slabih in težko dosegljivih pogojev za pridobitev kredita, male družbe teh pogojev pogosto ne dosegajo, vse do sodnih postopkov, kjer trn v peti predstavljajo predvsem razmeroma dragi in dolgotrajni sodni postopki, ki si jih male družbe ne morejo privoščiti. Vse to je povzročilo domino efekt v verigi, kjer se je zaradi zamud pri plačilih ter s tem povezanim neplačevanjem dolžnikov, povzročilo neplačevanje ostalih členov v tej verigi. V največji meri so zaradi plačilne nediscipline prizadeti upniki. Zato je poslovna praksa razvila sodobne oblike stvarnopravnih zavarovanj, ki upniku omogočajo lažje in hitrejše poplačilo njegove terjatve. Tako zaključujem, da bodo upniki, ki so zavarovali svoje terjatve privilegirani pred drugimi upniki, ki svojih terjatev niso zavarovali oziroma imajo svoje terjatve zavarovane, vendar s slabšim vrstnim redom. In ravno to je ratio stvarnopravnih zavarovanj terjatev.
Ključne besede: dolg, fiduciarna zavarovanja, insolventnost, izločitvena pravica, lastninska pravica, ločitvena pravica, stečaj, stvarno pravo, terjatev, zastavna pravica, zavarovana terjatev
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 850; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (734,87 KB)

5.
Prisilna prodaja nepremičnin stečajnega dolžnika v osebnem stečaju in pravne značilnosti odpusta obveznosti : magistrsko delo
Janja Motaln, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je približati bralcem postopek prodaje nepremičnin stečajnega dolžnika ter institut odpusta obveznosti v osebnem stečaju. Vso premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja predstavlja stečajno maso in je namenjena poplačilu upnikovih terjatev ter stroškov stečajnega postopka. V stečajno maso spadajo tudi nepremičnine, ki so v lasti stečajnega dolžnika in se prodajo po postopkih določenih v zakonu. Postopek prodaje nepremičnine v okviru stečajnega postopka je razdeljen na pet faz, pri čemer vsaka faza pripomore k doseganju temeljnega cilja stečajnega postopka, to je poplačilo upnikove terjatve. V zgodnji fazi je treba oceniti vrednost nepremičnine in presoditi, kateri način prodaje je tisti, ki bo najugodnejši za poplačilo upnikov. Sama prodaja se začne s sklepom sodišča, s katerim tudi določi način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno ter višino varščine. Najpogostejši način prodaje nepremičnin je na javni dražbi in z javnim zbiranjem ponudb. Po končanem postopku prodaje se sklene prodajna pogodba z najugodnejšim ponudnikom, po plačilu dogovorjene kupnine pa se nanj prenese lastninska pravica ter ostale premoženjske pravice. Poseben položaj ima zakonec tistega, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja. Ta lahko zahteva delitev skupnega premoženja tako, da v treh mesecih po začetku stečajnega postopka prijavi izločitveno pravico. Če rok zamudi, nastopi fikcija, da je prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Izločitveno pravico je treba ločiti od ločitvene pravice, ki predstavlja pravico do prednostnega poplačila iz premoženja, ki je zavarovano s to pravico. Izločitveni upnik se ne poplača iz stečajne mase, vendar s prijavo take pravice zgolj obvesti stečajnega upravitelja, da določeno premoženje ne spada stečajnemu dolžniku in posledično ne more biti del stečajne mase. Ko stečajno sodišče prizna izločitveno pravico zakonca, izda sklep, s katerim ugotovi priznano izločitveno pravico ter lastninsko pravico izločitvenega upnika na določeni nepremičnini v deležu, ki je enak njegovemu deležu na skupnem premoženju. Fizične osebe podajo predlog za začetek postopka osebnega stečaja z namenom dosega odpusta obveznosti. Naveden institut je namenjen vestnemu in poštnemu dolžniku, ki ne zmore poravnati vseh obveznosti, ki jih ima ob začetku postopka osebnega stečaja ter omogoča vrnitev takih oseb v normalno premoženjsko stanje. Po vložitvi predloga, stečajno sodišče določi preizkusno obdobje, v katerem mora stečajni dolžnik izkazati angažiranost in trud za plačilo upnikov. S pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati terjatve, na katere učinkuje odpust. Stečajni dolžnik lahko tudi zlorabi takšno pravico, zato zakon določa tudi ovire, skladno, s katerimi odpust obveznosti ni mogoč.
Ključne besede: stečajni postopek, osebni stečaj, prodaja nepremičnine, javna dražba, zavezujoče zbiranje ponudb, prodajna pogodba, izločitveni zahtevek, odpust obveznosti, pravno vrednotenje.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 784; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (745,19 KB)

6.
Fikcija prijave izločitvene pravice : magistrsko delo
Urška Cmok, 2021, magistrsko delo

Opis: Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, mora upnik v skladu s pravili ZFPPIPP prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pravočasna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi v roku, določenim z zakonom, tvega, da bo upravitelj v stečajnem postopku prodal premoženje, ki je predmet te izločitvene pravice, s tem pa bo upnik izločitveno pravico tudi izgubil. ZFPPIPP je z uveljavitvijo novele G, zaradi varstva nekaterih izločitvenih upnikov, uvedel posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine, ki med drugimi urejajo fikcijo prijave izločitvene pravice. Posebna pravila, ki jih ureja 299.a člen ZFPPIPP, se uporabljajo v primerih, ko je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika, izločitveni upravičenec pa sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. V zvezi z začetkom sodnega postopka mora biti v zemljiški knjigi pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca vpisana ena izmed zaznamb spora ali izrednega pravnega sredstva. Časovni trenutek, na podlagi katerega presojamo, kdaj velja izločitvena pravica za pravočasno prijavljeno v skladu s pravno fikcijo, je odvisen od tega, ali je vpis zaznambe začel učinkovati pred ali po poteku roka za prijavo izločitvene pravice ter od tega, kdaj je bil vpis zaznambe opravljen v zemljiško knjigo. 299.a člen ZFPPIPP je tako nastal kot produkt jasnosti in doslednosti ustreznega upoštevanja posebnih pravil o začetku učinkovanja vpisov po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi in publicitetnih učinkov vpisov po 6. členu, kadar je v zemljiški knjigi vpisana ena od varovalnih stvarnih pravic, tj. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini ali zaznamba spora izrednega pravnega sredstva. Izločitvena pravica se tako na podlagi fikcije prijave šteje za prijavljeno, brez da bi upnik izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavljal na podlagi posebne procesne vloge. Fikcijo prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev ureja tudi Družinski zakonik, ki v 83. členu določa postopek določitve deleža zakoncev na skupnem premoženju, če se je nad enim od zakoncev začel postopek osebnega stečaja. Družinski zakonik ureja fikcijo prijave izločitvene pravice, po kateri se šteje, da je zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja. Zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, tako nikoli ne more zamuditi s prijavo izločitvene pravice. Fikcija prijave na ta način olajšuje položaj zakonca, saj mu ni potrebno uveljavljati prijave izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP, hkrati pa mu ni potrebno dokazovati, da je predmet izločitvene pravice pridobljen na podlagi skupnega premoženja zakoncev. V kolikor se zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, ne strinja z višino deleža, lahko s prijavo izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP uveljavlja višji delež na skupnem premoženju.
Ključne besede: izločitvena pravica, prijava izločitvene pravice, fikcija prijave, ločitvena pravica, insolventnost, stečaj, osebni stečaj zakonca, stečajna masa, domnevni lastnik, vknjiženi lastnik, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varovalne stvarne pravice.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2021; Ogledov: 1916; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

7.
Druga priložnost za podjetnika
Monika Kaučič, 2020, magistrsko delo

Opis: Podjetništvo je tvegan proces. Ustanavljanje podjetij, njihovi uspehi in neuspehi so del tržnega gospodarstva. V Evropi vsako leto cca. 200.000 podjetij doživi stečaj. Neuspeh podjetnika ne pomeni zanj konca ampak lahko pomeni začetek nečesa novega. Ko oseba doživi neuspeh in zapre svoje podjetje, ima možnost kadarkoli ustanoviti novo podjetje in začeti znova. To je druga priložnost za podjetnika. Javnost velikokrat stečaj povezuje z goljufijo in gleda nanj kot na kaznivo dejanje. V praksi pa je goljufivih podjetnikov le majhen odstotek. Ker pa mnenje družbe na ljudi močno vpliva, se nekateri podjetniki ne odločijo za drugo priložnost. Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na to ali se podjetnik odloči ponovno ustanoviti podjetje ali ne. Diferenciacija med poštenimi in nepoštenimi oziroma goljufivimi podjetniki je ključnega pomena za drugo priložnost. Povzeli smo študije raziskovalcev o stečaju in drugi priložnosti na ravni Evropske unije in naredili primerjavo posameznih evropskih držav. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko začnemo znova, kakšni so postopki, stroški, zakonodaja, kdo je vključen v postopek itn. Na kratko smo navedli tudi, kako na drugo priložnost gledajo v Združenih državah Amerike. Za podjetnike v stečaju bi morali biti na voljo dobri podporni sistemi, tako psihološki kot tudi poslovni. Za lažji drugi začetek je tako pomembna podpora družine in bljižnjih ter stik z ljudmi, ki so postopek stečaja že »preživeli« in imajo izkušnje, kakor tudi dobri pravni sistemi, da s čim manj obveznostmi podjetnik reši postopek zaprtja in lažje pristopi k drugi priložnosti. Ohranjanje podjetnikov v naši družbi je ključnega pomena za napredek, gospodarsko rast in razvoj ter uspešnost države.
Ključne besede: podjetnik, podjetje, ustanovitev, stečaj, zaprtje, druga priložnost
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 851; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (934,04 KB)

8.
Pravice potnika/izletnika ob odpovedi leta zaradi stečaja letalskega prevoznika : magistrsko delo
Selmin Kičin, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko pravnega položaja potnika v primeru odpovedi leta zaradi stečaja letalskega prevoznika. Potnik pri načrtovanju potovanja vstopa v različne pogodbene odnose kot šibkejša pogodbena stranka, ki je za razliko od velikih družb strokovno in informacijsko podhranjena. Slovenska zakonodaja v veliki meri sledi zakonodaji EU in ščiti potnika v primeru odpovedi leta zaradi stečaja letalskega prevoznika. To se kaže v posameznih institutih, kot so različni sistemi zavarovanj, sistemi vračil kupnin, organiziranje alternativnih možnosti izvedbe leta, odgovornosti ponudnikov turistične dejavnosti, odgovornosti za izbiro tretjih oseb itd. Kljub temu pa še obstajajo nekatera področja, kjer bi bila potrebna večja zaščita potnika. Pravni položaj potnika ob odpovedi leta zaradi stečaja letalskega prevoznika je odvisen od tega, na kakšen način in s kom potnik sklepa pravni posel, v katerega je vključena storitev letalskega prevoza. V osnovi poznamo tri načine oziroma možnosti nakupa letalske vozovnice. Potnik lahko vozovnico kupi neposredno od letalskega prevoznika. Če je nad letalskim prevoznikom začet stečajni postopek, je potrebno poleg ostalih možnosti, kot so takojšno vračilo kupnine ali organizacija nadomestnega leta, upoštevati še določbe insolvenčnega prava, ki ščitijo potnika kot upnika stečajnega postopka. Potnika pa se lahko odloči za sklenitev pogodbe o organiziranju potovanja, kjer organizator potovanja sklene pravni posel z letalskim prevoznikom, ki nastopa kot ponudnik storitve letalskega prevoza v pogodbi o organiziranju potovanja. Tukaj so pravila nekoliko drugačna, saj je pogosto breme odgovornosti za morebitno neizvedbo leta na organizatorju potovanja, saj je organizator tisti, ki organizira storitev letalskega prevoza in najde ustreznega prevoznika. Zato bo v tem primeru potnik lažje prišel do takojšnega vračila kupnine oziroma nadomestnega leta, kot v primerih, ko bo potnik sklenil pravni posel neposredno z letalskim prevoznikom, kjer bo najpogosteje svojo terjatev tj. kupnino prijavil v stečajni postopek v kolikor je nad njim uveden stečajni postopek. Insolvenčna zakonodaja ščiti potnika do te mere, da je pravni položaj vseh upnikov enak. Kar pomeni, da ni mogoče, da bi ostali upniki bili poplačani pred potnikom in v celoti, tako da bi le ta ostal brez poplačila oziroma bi bil poplačan kasneje. Velikokrat pa potnik ne pozna trenutnih razmer na trgu turističnih storitev, zato se odloči za sklenitev posredniške pogodbe o potovanju. Posrednik v imenu in na račun potnika sklene pravni posel z organizatorjem potovanja ali pa neposredno z letalskim prevoznikom. Pravna ureditev posredniku nalaga odgovornost za izbiro tretje osebe, kar pomeni zaščito potnika v primeru stečaja letalskega prevoznika, kadar posrednik pri izbiri ne ravna skrbno in ne preveri vseh okoliščin, ki bi lahko vplivale na izpolnitev pogodbe. Tudi v primeru, če potnik zahteva sklenitev pravnega posla z določenim letalskim prevoznikom, je posrednik dolžan potnika opozoriti na morebitne pomanjkljivosti oziroma okoliščine, ki bi lahko vplivale na samo izvedbo leta.
Ključne besede: odpoved leta, stečaj letalskega prevoznika, varstvo pravic potnikov, pogodba o prevozu oseb, pogodba o organiziranju potovanja, posredniška pogodba o potovanju, turistični paketi, odgovornost letalskega prevoznika, odgovornost organizatorja potovanja, odgovornost posrednika potovanja, potrdilo o potovanju.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2020; Ogledov: 1101; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (576,97 KB)

9.
Preprečevanje zlorab pri odpustu obveznosti v osebnem stečaju potrošnikov: primerjava med slovenijo, nemčijo in hrvaško
Žan Šalamon, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali osebni stečaj potrošnika, natančneje institut odpusta obveznosti. Neprestano spreminjanje družbenih, gospodarskih in političnih razmer, višanje življenjskih stroškov, nepredvidljivost, zadolževanje ter drugi dejavniki in razlogi lahko privedejo do nezmožnosti odplačila vseh svojih obveznosti pri potrošniku. Postane lahko insolventen. Na takšen način se lahko začne postopek osebnega stečaja potrošnika ter postopek odpusta obveznosti. V družbi se pojavlja prepričanje, da se z odpustom obveznosti lahko doseže zloraba, in sicer je upnik lahko oškodovan. Opredelili smo osebni stečaj v Sloveniji, raziskali pravno podlago za osebni stečaj potrošnika, pogoje za nastanek insolventnosti. Preučili in analizirali smo statistične podatke za osebne stečaje v Sloveniji, in sicer kakšni so razlogi za te podatke, od kdaj so ti podatki relevantni ter kako so se spreminjali skozi določeno obdobje. Opredelili smo načela stečajnega postopka, predstavili insolventnost ter prijavo in preizkus terjatev ter stečajno maso. Predstavili smo dostop do objav dokumentov in podatkov o stečajnih postopkih preko spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Raziskovali smo postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem ter izvedli primerjavo ureditve odpusta obveznosti med Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško. Predstavili smo postopke odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem. Primerjali smo strogost pogojev in ovir za dosego odpusta obveznosti potrošnika. Preučili in primerjali smo pravna varovala v postopku odpusta obveznosti za preprečitev možnosti zlorab odpusta obveznosti. Ugotovili smo, da so pravne ureditve osebnega stečaja in odpusta obveznosti med primerjanimi državami podobne. Zasnovane so s podobnimi nameni. Večkrat se spreminjajo na podlagi ugotovitev v praksi, predlogov stroke, spreminjanja gospodarstva in razvoja in medsebojnih primerjav med državnimi ureditvami. Ugotovili smo, da imajo posamezne ureditve v državah določena določila dosego odpusta obveznosti zastavljena strožje, kot druge, določena manj strogo kot druge. Prav tako smo ugotovili, da je vir odpusta obveznosti lahko vir najrazličnejših zlorab, saj kljub raznim pravnim varovalom, natančnim in strogim ureditvam, obstaja možnost, da dolžnik namerno izkoristi institut odpusta obveznosti, da bi pridobil razne koristi.
Ključne besede: odpust obveznosti, insolventnost, osebni stečaj, upnik, dolžnik, primerjava
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1421; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

10.
Uveljavitev dejanske in pričakovane lastninske pravice tretjih oseb po začetku stečaja : magistrsko delo
Domenika Marhold, 2019, magistrsko delo

Opis: Sodna praksa nakup nepremičnin v postopku prisilne prodaje (izvršilni in stečajni postopek) obravnava kot izviren (originaren) pridobitni način. Za izviren način pridobitve je značilno, da lastninska pravica pridobitelja nastane na novo, neodvisno od dejstva, ali je že kdo poprej imel lastninsko pravico na stvari, saj četudi jo je imel, pridobitelj pridobi lastninsko pravico neodvisno od volje prejšnjega lastnika. Takšen način pridobitve lastninske pravice je po stališču sodne prakse posledica javnosti postopka in vodenja postopka (vodi ga sodišče), zaradi česar izključuje vse ugovore glede nedobrovernosti kupca in močnejše pravice, saj omogoča vsem, da svoje ugovore uveljavijo do sklenitve pogodbe. Pri nakupu nepremičnine na javni dražbi v stečajnem postopku tako velja enako kot v izvršbi: kupec postane lastnik, tudi če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine oziroma da so obstajali kakšni drugi razlogi za nedopustnost izvršbe. Lastnik postane s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine in lastnik ostane tudi, če je sklep o izvršbi naknadno spremenjen ali razveljavljen. Zakon o izvršbi in zavarovanju v 193. členu namreč kupca na dražbi varuje, ko določa, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu tega zakona. Tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v petem odstavku 340. člena izrecno določa, da udeleženec, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnik, predkupni upravičenec ali tretja oseba ni upravičena niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji z njim, zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti razpolagalnega pravnega posla, s katerim je bila prenesena lastninska ali druga premoženjska pravica na kupca ali kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe. Zakonske določbe, po kateri bi z nakupom v izvršbi postal lastnik kupljene stvari le tisti kupec, ki je dobroveren, pa ni. Poleg tega je v sodni praksi prevladalo stališče, da se v postopku prisilne prodaje načelo zaupanja ne uporablja, saj ne gre za poslovno pridobitev temveč za pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo. Drugače je le v primeru, ko je kupcu mogoče očitati kvalificirano nedobrovernost. To je v primeru, ko je kupec vedel, da nepremičnina ne pripada stečajnemu dolžniku oziroma, ko so bile prekoračene pravno dopustne meje prisilne prodaje. Vendar pa se v delu novejše literature pojavilo stališče, da gre tudi v postopku prisilne prodaje za poslovni način pridobitve. Gre namreč za prenos že obstoječe, dolžnikove lastninske pravice, ki se izvede neodvisno od volje vknjiženega lastnika, torej prisilno (izvirno), zaradi česar naj bi bila pridobitev lastninske pravice izvirna v tem pomenu, da V pridobi kupec pravico neodvisno od poslovne volje dolžnika, ne pa v tem pomenu, da pridobi kupec pravico neodvisno od pravice dolžnika, tudi, če dolžnik ni bil lastnik, kupcu pa je bilo to dejstvo znano oziroma mu ni moglo biti nepoznano.
Ključne besede: stečaj, izločitvena pravica, prisilna prodaja, poslovna pridobitev lastninske pravice, načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Objavljeno v DKUM: 09.01.2020; Ogledov: 1178; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 9.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici