| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Rudarske stavke v Zasavju v letih 1918-1929
Sanja Šikovec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene stavke v Zasavju v obdobju 1918—1929. V prvih petih povojnih letih je značilen velik porast mezdnih gibanj in stavk. Za tako množičen in enoten boj delavstva v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku je precej pripomoglo dejstvo, da je bilo na relativno majhnem prostoru skoncentrirano veliko število delavcev, ki so bili izkoriščeni do maksimalne mere. Te nemogoče razmere so jim dale polet v mezdnih in stavkovnih gibanjih. Mezdno gibanje se je vleklo skoraj brez prestanka vseh prvih pet let in vsako leto je preraslo v stavko. Rezultati teh gibanj so bili različni. Na eni strani je delavstvo doživljalo poraze, ki so jim sledile aretacije, izgoni in odpusti z dela, večkrat pa so dosegli uspehe, ki so jim izboljšali življenjske in delovne pogoje, ki pa so zaradi stalnega naraščanja cen življenjskih potrebščin bili največkrat zelo kratkotrajni. Po veliki stavki leta 1923 sledi upad stavk v Zasavju, saj je bila v obdobju 1923—1929 le ena stavka, ko so se za izboljšanje življenja borili zagorski steklarji. Vzroki za upad so v množičnih redukcijah, ki so sledile zaradi racionalizacije proizvodnje.
Ključne besede: premogovništvo, Zasavje, revirji, stavke, delavsko gibanje
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 1359; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (520,79 KB)

3.
REŠEVANJE KOLEKTIVNIH DELOVNIH SPOROV S POUDARKOM NA SPORIH V ZVEZI S STAVKO
Snežana Markuljevič, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, ki sicer predstavljata celoto. Prvi del obravnava posebnosti kolektivnih delovnih sporov ter način njihovega reševanja. Število sodnih zadev je precej visoko glede na število zaposlenih, delodajalcev in prebivalcev na splošno. Zakonodaja z različnimi sredstvi mora spodbujati mirne načine reševanja sporov. Šele takrat, ko bodo ljudje sposobni in pripravljeni soglasno in v korist obeh sprtih strani rešiti nastali medsebojni spor, se bo dvignila tudi pravna kultura države. Na ta način se bo število vseh, ne le delovnih sporov občutno zmanjšalo. Kolektivno delovno pravo se v primerjavi z individualnim ni toliko razvilo predvsem zaradi pomanjkanja materialnih in procesnih predpisov s tega področja. Posledice navedenega so vidne tudi v sodni praksi, ki ni razvila nekaterih pomembnih institutov ali pa jih je razvila mnogo kasneje. Posebna pozornost je namenjena stavki kot borbeni obliki reševanja kolektivnih delovnih sporov. Stavka je industrijska akcija delavcev, ki s prekinitvijo dela poizkušajo izsiliti od delodajalca določene zahteve. Je individualna pravica delavca, ki se uresničuje na kolektiven način. Zagotovljena je v Zakonu o stavki in v Ustavi, zato jo je potrebno kot človekovo pravico zagotavljati in izvajati. Negativne posledice stavk spodbujajo subjekte in državo, da ustanovijo oblike in načine mirnega reševanja sporov. To obveznost pozna tudi naš Zakon o stavki. Preden se stavka začne, morata stranki poskušati sporazumno rešiti spor. Če tak postopek ni bil uspešen je podana procesna predpostavka za sodno varstvo kolektivnega delovnega spora. Drugi del obravnava pomen pravice do stavke in pogoje za njeno zakonitost. Sledi pregled ustavne ureditve z ustavnimi omejitvami pravice do stavke, ki se povezuje s sodno prakso Ustavnega sodišča. Navaja pa tudi splošne usmeritve in stališča organov mednarodnih organizacij ter primerjavo v drugih državah. Pri tem je opozorjeno na neustrezno reševanje vprašanj v državnih organih in javnih uslužbencih pri nas. Sprememba obstoječega Zakona o stavki je nujno potrebna glede na nove izkušnje in prakso, ki se je do danes izoblikovala. Pri oblikovanju novega zakona bo treba upoštevati vse ratificirane mednarodne konvencije in pakte, ki zavezujejo Slovenijo. Gre za staro, nesodobno področje (kar se vidi predvsem v tem, da imamo še vedno stari jugoslovanski zakon), ki ga je potrebno novelirati in ga ni mogoče odlašati v nedogled. Pripravljen je bil tudi osnutek novega Zakona o stavki, ki pa je zastal.
Ključne besede: Ključne besede: kolektivni delovni spor, udeleženci, mirne metode reševanja sporov, sodni postopek, pravica do stavke, pogoji za zakonitost, omejitve, mednarodna ureditev, sodna praksa
Objavljeno: 16.02.2012; Ogledov: 1896; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (807,91 KB)

4.
ZAKONITOST STAVKE
Dimitrij Adi Šuc, 2013, diplomsko delo

Opis: Tako kot v drugih državah smo bili tudi v samostojni Republiki Sloveniji priča številnim stavkam, v zvezi s katerimi se je večkrat sprožil spor o zakonitosti le teh. V diplomski nalogi ugotovimo kako in s katerimi predpisi je urejena pravica do stavke v naši pravni ureditvi v primerjavi z mednarodno pravno ureditvijo, v kateri so nepogrešljiva stališča nadzornih teles nekaterih mednarodnih organizacij. Na podlagi pravne opredelitve stavke oziroma pravice do stavke je izpostavljeno vprašanje zakonite stavke v našem pravnem sistemu. Vprašanje zakonitosti stavke je na prvem mestu obravnavano iz ureditve v Ustavi RS, izhodišče obravnavane problematike pa predstavlja predvsem Zakon o stavki ter drugi zakonski predpisi in kolektivne pogodbe. Ob upoštevanju navedenih predpisov in sodne prakse se razkrije cilj diplomske naloge, ki je bil ugotoviti katere predpostavke oziroma kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za zakonito stavko, način reševanja spora o zakonitosti stavke ter kakšne pravne posledice nastopijo v primeru nezakonite stavke. Pri tem pa so izpostavljene tudi omejitve, ki se v zvezi s pravico do stavke nanašajo na določen krog subjektov. Na koncu je prikazana primerjava problematike z nemško pravno ureditvijo in praktičen primer spora o zakonitosti stavke v Sloveniji. Kljub ugotovitvi, da Zakon o stavki ne daje enovite pravne podlage za rešitev vseh vprašanj v zvezi s stavko, pa se izkaže, da je dovolj jasen ter ne predstavlja ovire in ne postavlja pretežkih zahtev za izvedbo zakonite stavke. Prav tako pa je vsaj v večini tudi v skladu z mednarodnimi pravnimi normami oziroma stališči.
Ključne besede: stavka, pravica do stavke, omejitve pravice do stavke, zakonitost stavke, pogoji za zakonito stavko, pravne posledice nezakonite stavke, spor o zakonitosti stavke
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 925; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
PRAVICA DO STAVKE: PRAVNA UREDITEV V SLOVENIJI IN NA POLJSKEM
Gregor Goldinskij, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele, ki sicer predstavljajo celoto. Prvi del obravnava pravne vire z področja kolektivnega delovnega prava s posebnim oziroma na določbe, ki se nanašajo na industrijske akcije, še posebej na stavko kot eno izmed najprepoznavnejših pojavnih oblik le teh. Pravica do stavke je v obeh državah ustavna pravica. V Sloveniji je urejena v 77. čl. Ustave RS, na Poljskem pa imajo v skladu s 3. odst. 59. čl. Ustave RP sindikati pravico do organiziranja delavskih stavk ali drugih oblik protestnih ukrepov ob upoštevanju omejitev, ki jih določa zakon. Konkretizaciji ustavnih določb sta opredeljeni v Zakonu o stavki, ki se še vedno smiselno uporablja v Republiki Sloveniji na podlagi 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in na Poljskem v Zakonu iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov. Mednarodni akti, ki urejajo stavko so predvsem Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in Spremenjena evropska socialna listina, ki pa je Poljska v nasprotju z Slovenijo še ni ratificirala. Drugi del obravnava kolektivne delovne spore in na kratko postopek njihovega reševanja. Na Poljskem Zakon iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov v 1. čl. slednjega definira kot:»spor med delavci in enim ali več delodajalci, ki se nanaša na delovne razmere, plače ali socialne dajatve, kot tudi sindikalne pravice in interese delavcev ali drugih skupin oseb, ki imajo pravico ustanoviti sindikat«. V primerjavi z Poljsko je bila opredelitev pojma KDS po veljavni slovenski pravni ureditvi doslej lahko le približna. KDS je pravni pojem, ki ga v slovenski pozitivnopravni ureditvi prvič omenja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Popolna opredelitve KDS v našem pravnem sistemu ni mogoča. Za to obstajata predvsem dva razloga. Prvi je ta, da na področju industrijskih akcij imamo še vedno stari Zakon o stavki in da je Zakon o kolektivnih pogodbah bil sprejet šele leta 2006. Razen stavke naš pravni sistem ne ureja drugih oblik industrijskih akcij. Drugi razlog pa je skromna sodna praksa, ki se ni mogla razviti zaradi zastarele, pomanjkljive zakonodaje. Določen vpliv na raven delovnih sporov ima tudi skromno strokovno izročilo. Tretji del obravnavane teme se začenja z definicijo stavke v obeh pravnih sistemih in analizo pravice do stavke ter njenega razvoja. Nadalje je predstavljena zakonitost različnih pojavnih oblik industrijskih akcij, ki jim predvsem v Sloveniji manjka zakonske ureditve. Sledi analiza postopkov pri organiziranju in izvedbi stavke (formalni in materialni pogoji zakonitosti stavke, organiziranje in napoved stavke, klavzula o socialnem mire ipd.). Za tem so navedene pravne posledice stavke (odpoved pogodbe o zaposlitvi, nadomestilo plače in ostali prejemki). Pred zaključkom pa še sledi prikaz v glavnem neustrezne zakonodaje, ki določa omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih in v javnih službah ter odškodninska odgovornost za škodo zaradi stavke.
Ključne besede: Ključne besede: pravni viri kolektivnega delovnega prava, kolektivni delovni spor, stavka, pravica do stavke, industrijske akcije, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitev pravice do stavke nekaterim kategorijam delavcev, odškodninska odgovornost.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2892; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (993,75 KB)

6.
STAVKA V JAVNEM SEKTORJU
Sabina Krancelbinder Krapež, 2013, diplomsko delo

Opis: Stavka je organizirana ustavitev dela kot poostrena oblika kolektivnega boja delavcev za njihove pravice ali cilje, ko pogajanja niso več uspešna. V našem pravu imamo od vseh oblik industrijskih akcij opredeljeno le stavko, ki je po določbi prvega odstavka 1. čl. ZStk »organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela«. Organizacija, vodenje ali udeležba v stavki, ob upoštevanju vseh zakonskih zahtev, za delavce ne pomeni kršitve delovne obveznosti, ne sme biti podlaga za disciplinski ali odškodninski postopek in tudi ne sme biti razlog za prenehanje delovnega razmerja. Države in delodajalci sprva niso priznavali delavcem pravice do stavke, nato pa je do priznavanja pravice s časoma prišlo, vendar je vse do danes pravica do stavke zaradi splošnih interesov v primeru nekaterih poklicev omejena (državni uslužbenci, rudarji, železničarji,…). Omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih kot tudi omejitve pravice do stavke delavcev v javnih službah so urejene v ZStk in tudi drugih zakonih. Delavci v državnih organih lahko po zakonu uresničujejo pravico do stavke pod pogojem, da z njo ni bistveno ogroženo uresničevanje funkcije državnih organov in organizacij. Zaradi tega je potrebno s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom določiti dela in naloge, ki se morejo kot bistvene za uresničevanje funkcij teh organov in organizacij opravljati tudi med stavko. Velja sedemdnevni rok za napoved stavke. Pogoji, pod katerimi se lahko uresničuje pravica do stavke v vojski in policiji, zakon napotuje na ureditev v drugih zakonih (ZPol, ZObr-UPB-1, itd.). Delavci, zaposleni v negospodarskih dejavnostih, to so tisti, ki opravljajo javne službe, kot so na primer dejavnosti v železniškem prometu, pošti, javnem prevozu, ladijskem prevozu, komunali, zdravstvu, šolstvu imajo določene omejitve v zvezi z izvrševanjem pravice do stavke. V javnih službah je potrebno stavko napovedati deset dni pred njenim začetkom.
Ključne besede: Stavka, pravica do stavke, zakonitost stavke, omejenost stavke, pogoji za »zakonito stavko«, državni organi, javne službe, javni sektor.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2619; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (800,77 KB)

7.
PRAVNA UREDITEV STAVKE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Anja Majcenič, 2014, diplomsko delo

Opis: Stavka je sredstvo za varovanje interesov delavcev. Od vseh oblik industrijskih akcij je v našem pravu opredeljena samo stavka, ki jo Zakon o stavki v 1. odstavku 1.člena opredeljuje kot organizirano prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Delavci z njo organizirano, kolektivno in zavestno izrazijo svoje nezadovoljstvo. Za ta pravni institut je značilna organizirana ustavitev dela, ki jo vodi predstavniška organizacija delavcev imenovana sindikat oziroma izjemoma drugi subjekti. Dovoljeno jo je izvesti po postopku, ki je določen v posameznih pravnih ureditvah in kot zadnje sredstvo. Pred samo izvedbo stavke je večinoma potrebno izvesti pomiritveni postopek. Ustava Republike Slovenije v 2. odstavku 77. člena dopušča, da se pravica do stavke z zakonom omeji, če to zahteva javna korist, pri čemer je potrebno upoštevati vrsto in naravo dejavnosti. Pravica do izvrševanja stavke delavcev v državnih organih in delavcev v javnih službah je omejena z Zakonom o stavki in posebnimi zakoni, saj delavci s svojim ravnanjem ne škodijo samo sebi in delodajalcu, temveč tudi drugim.
Ključne besede: stavka, pravica do stavke, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitve pravice do stavke
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 847; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (859,29 KB)

8.
Socialna gibanja na ptujskem območju med svetovnima vojnama
Ljubica Šuligoj, 1999, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: socialna gibanja, stavke, Ptuj, 1919/1941, zgodovinski pregledi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 254; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

9.
PRAVICA DO STAVKE VOJAŠKIH OSEB V SLOVENSKI VOJSKI
Nuša Mesarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Vojaške osebe v Slovenski vojski nimajo pravice do stavke. To pravico jim odvzema prvi odstavek 99. člena Zakona o obrambi. Vojaške osebe so kot javni uslužbenci del javnega sektorja in so zaposleni v Slovenski vojski na podlagi pogodb o zaposlitvi, kar jih izenačuje z ostalimi delavci v Republiki Sloveniji. Za vse zaposlene je pravica do stavke dvignjena na ustavno raven v določbi 77. člena Ustave Republike Slovenije. Zakonsko ureditev pravice do stavke javnih uslužbencev in morebitne omejitve določata Zakon o stavki in Zakon o javnih uslužbencih ter nekateri specialni zakoni. S predmetnim diplomskim delom je prikazana neenaka obravnava vojaških oseb z drugimi javnimi uslužbenci predvsem s pripadniki policije, ki imajo stavko le omejeno ne pa v celoti prepovedano. 99. člen specialnega Zakona o obrambi je nekonsistenten, prvi odstavek navedenega člena pa je v celoti diskriminatoren do največje skupine zaposlenih v Slovenski vojski.
Ključne besede: vojaške osebe, Slovenska vojska, javni uslužbenci, stavka, prepoved stavke, Ustava Republike Slovenije, mednarodne pogodbe, načelo enakopravnosti, neenaka obravnava
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 458; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (892,08 KB)

10.
Pravica do stavke in njene omejitve
Nino Galun, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana pravica do stavke. V prvem delu je slednja umeščena v zgodovinski in pravni kontekst, v nadaljevanju pa so predstavljeni pravni viri, v katerih je urejena. Sledi vsebinska predstavitev pravice do stavke s poudarkom na sistematično razvrščenih aktualnih vprašanjih iz prakse in teorije, z vidika slovenske pravne ureditve. Najprej je podana definicija stavke, pri kateri je poudarjena razlika med tipično obliko stavke in drugimi oblikami stavk, ki se od tipične razlikujejo po objektivnih in subjektivnih elementih. Pri tem so vzpostavljeni kriteriji za ločevanje stavke od drugih industrijskih akcij, ki niso varovane s pravico do stavke. Slednja je sicer lahko priznana sindikatom ali delavcem, ureditve v mednarodnih aktih pa se glede tega vprašanja razlikujejo. Prvi del zaokrožuje podpoglavje o pravnih posledicah stavke za stavkajoče, ki se lahko odražajo na delovnopravnem in odškodninskem področju ali celo področju kaznovalnega prava. Ker je pravico do stavke potrebno v nekaterih primerih omejiti ali celo prepovedati, so v drugem poglavju obravnavane možnosti omejevanja pravice do stavke. Omejevanje do neke mere predstavlja tudi ureditev načina njenega izvrševanja, v okviru katere se predpišejo postopkovna pravila za izvedbo zakonite stavke. Za omejevanje gre prav tako v primeru, ko se za izvedbo zakonite stavke zahteva, da je ta nujna, primerna in sorazmerna za dosego cilja. Vsi obravnavani mednarodni akti dopuščajo omejitev pravice do stavke nekaterim kategorijam delavcev, bodisi po objektivnem, bodisi subjektivnem kriteriju. Gre za omejitve v javnem interesu, s katerimi se omeji ali celo prepove pravica do stavke nekaterim kategorijam delavcev v javnih službah in državnim uslužbencem. Omejitve pravice do stavke so pogosto določene v času veljavnosti kolektivnih pogodb, zato je v magistrskem delu obravnavana dopustnost takšnega omejevanja, na koncu pa je obravnavana še dopustnost omejevanja pravice do stavke v času vojne ali nacionalne krize.
Ključne besede: stavka, pravica do stavke, različne oblike stavk, ureditev načina izvrševanja pravice do stavke, omejitve pravice do stavke, suspenz pravice do stavke
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 922; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici