| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
STAVBNA PRAVICA IN ETAŽNA LASTNINA V NEMŠKEM PRAVU
Naja Miklavc, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dve poglavji. V prvem poglavju diplomskega dela bomo obravnavali stavbno pravico. Najprej bomo osvetlili njen razvoj skozi zgodovino, njeno ureditev v nekdanji NDR, ki je poznala stavbni pravici podobno pravico, imenovano Nutzungsrecht, nato pa prešli na njen nastanek, vsebino, lastnosti, predstavili bomo vrste stavbne pravice, vrnitev stavbne pravice lastniku nepremičnine-Heimfall in na koncu pozornost posvetili še načinu prenehanja stavbne pravice. V drugem poglavju bomo podrobneje obravnavali ureditev etažne lastnine v nemškem pravu, predstavili njen zgodovinski razvoj in oblike nastanka etažne lastnine, njen vpis v zemljiško knjigo, posebnosti etažne lastnine, izključitveno tožbo kot pravno sredstvo etažnih lastnikov nasproti drugemu etažnemu lastniku, predstavili bomo upravnika in zakonski rezervni sklad, kot posebnosti etažne lastnine, na koncu pa se bomo posvetili še različnim načinom prenehanja in spremembam v zakonski ureditvi etažne lastnine, ki jih je z reformo prinesla novela zakona o etažni lastnini. Vsako poglavje se zaključi z zaključkom, v katerem so povzete bistvene ugotovitve posameznega poglavja. Cilj naloge je celovito predstaviti ter prikazati oba pravna instituta v nemškem pravu. Pri snovanju diplomskega dela, smo uporabili metodo deskripcije in metodo kompilacije.
Ključne besede: Stavbna pravica, etažna lastnina, ureditev v nemškem pravnem sistemu, Heimfall, izključitvena tožba, upravnik, reforma zakona o etažni lastnini.
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 2442; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (503,44 KB)

2.
Stavbna pravica v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravu
Martina Knechtl, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sestavljajo trije sklopi – tri poglavja: stavbna pravica bo obravnavana najprej z vidika slovenskega, nato pa še z vidika avstrijskega in nemškega prava. V prvem poglavju bo predstavljena stavbna pravica v domačem, slovenskem pravu, njena narava in funkcija, njen nastanek, pravice strank v razmerju in prenehanje ter posledice prenehanja stavbne pravice. V enakem smislu bo obravnavana tudi stavbna pravica in njene posebnosti v avstrijskem pravu (v sklopu drugega poglavja). V tretjem poglavju se bomo po enakem ključu seznanili še s stavbno pravico in njenimi posebnostmi v nemškem pravu . V zaključku bodo povzete temeljne karakteristike in bistvene razlike med ureditvami stavbnih pravic v vseh treh pravnih sistemih. Namen diplomskega dela je prikazati razlike med (sorodnimi) pravnimi sistemi in njihove posebnosti v zakonodaji glede stavbne pravice.
Ključne besede: Stavbna pravica, lastnik zemljišča, imetnik stavbne pravice ali stavbni upravičenec, lastništvo zemljišča, lastništvo zgradbe, lastninska pravica, nadomestilo - odškodnina.
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 1965; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (476,50 KB)

3.
SPLOŠNI IN POSEBNI REŽIMI STAVBNIH PRAVIC
Barbara Gabrovec, 2011, diplomsko delo

Opis: S sprejetjem Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) je bila v slovenski pravni red vpeljana stavbna pravica. V svojem diplomskem delu želim celovito predstaviti ta pravni institut, ki je v praksi sicer že uveljavljen, vendar menim, da bi njegova uporaba lahko imela večji domet. Na to predpostavko nas navajajo razmere na področju stanovanjske gradnje, saj draga zemljišča zelo dražijo novozgrajena stanovanja, kot tudi zemljišča za gradnjo industrijskih objektov. Kvaliteta stavbne pravice se kaže v razmejitvi lastninske pravice na zemljišču in lastninske pravice na zgradbi. Pri tem je pomembna ugotovitev, da se na ta način vzpostavi različen pravni režim na eni nepremičnini ter pomeni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta, zato je pred sprejemom odločitve za ustanovitev ali nakup stavbne pravice potrebno podrobno poznati razmerja med imetnikom stavbne pravice in lastnikom zemljišča. Tudi ekonomski pomen stavbne pravice je izrednega pomena, saj omogoča lastništvo zgradbe brez hkratnega lastništva zemljišča, s čimer se odpira tako možnost nakupa cenejših stanovanjskih zgradb, ne da bi se povišale cene stavbnih zemljišč, prav tako pa omogoča tudi stvarnopravno podlago za zahtevne gradbene projekte, kot na primer nadzidave, podhodi, podzemna skladišča in podobno. Diplomsko delo podrobneje osvetljuje tudi razpolaganje s stavbno pravico ter njeno obremenitvijo z drugimi stvarnimi in obligacijskimi pravicami. V slovenskem pravu se pojavljajo vedno nove pojavne oblike stavbne pravice, predvsem v zvezi z nepremičninami, ki so v lasti države in lokalnih skupnosti, pa tudi takrat, ko posamezni (specialni) zakoni posebej predpisujejo in urejajo njeno uporabo.
Ključne besede: stavbna pravica, nepremičnina, zgradba, razpolaganje s stavbno pravico, pojavne oblike stavbne pravice
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 1772; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (395,41 KB)

4.
UREDITEV PODSTAVBNE PRAVICE V SLOVENSKEM, AVSTRIJSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Mitja Jamšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz petih delov. V prvem delu bom predstavil stavbno in podstavbno pravico ter njuno ureditev (nastanek, prenehanje) v slovenskem pravnem sistemu. V drugem delu bom v enakem smislu predstavil stavbno in podstavbno pravice ter njuno ureditev v avstrijskem pravu. Predstavil bom tudi najbolj očitne razlike v ureditvi stavbne pravice med slovenskim in avstrijskim sistemom. Tretje poglavje bo po enakemu ključu obravnavalo ureditev teh pravic v nemškem sistemu ter razlike v ureditvi stavbne pravice med vsemi tremi sistemi. Četrto poglavje bo namenjeno primerjavi ureditve podstavbne pravice v vseh treh sistemih. V tem poglavju bom poizkusil poiskati alternativne možnosti v avstrijskem in nemškem sistemu, ki bi lahko izboljšale ureditev podstavbne pravice pri nas. V petem poglavju, ki se bo imenovalo sklep, bom poskusil predstaviti vsa moja spoznanja do katerih sem prišel ob pisanju diplome. Ob tem bom tudi potrdil ali ovrgel predpostavke, ki jih bom postavil ob začetku pisanja diplome.
Ključne besede: Stavbna pravica; podstavbna pravica; Baurecht; Erbbaurecht; Stvarnopravni zakonik; Stvarno pravo; Superficies solo cedit; zemljišče; zgradba.
Objavljeno: 19.04.2016; Ogledov: 484; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (469,84 KB)

5.
STAVBNA PRAVICA V TEORIJI IN PRAKSI
Miha Strmčnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Stavbna pravica je bila v slovenski pravni red uvedena 1. januarja 2003, ko je pričel veljati temeljni predpis na področju stvarnega prava pri nas, Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ) . Je sorazmerno nova stvarna pravica, ki pa jo je slovenska praksa že pričela uporabljati, vendar menim, da potencial stavbne pravice ni dovolj izkoriščen. Bistvena prednost stavbne pravice je ta, da omogoča izjemo od sicer temeljnega načela, načela enotnosti zemljišča in objekta (»superficies solo cedit«), kar omogoča lastništvo zgradbe, brez lastništva zemljišča. Stavbna pravica lahko nastane na podlagi enostranskega ali dvostranskega pravnega posla, kar bom podrobneje preučeval v nadaljevanju. Bolj kompleksno pa je urejeno njeno prenehanje, saj lahko preneha po redni poti z iztekom časa in tudi predčasno, poleg tega pa nanjo, tako kot na ostale stvarne pravice vplivata tako zaznamba stečaja kot zaznamba izvršbe, katerih učinki so precej kompeksni in jih bom skušal pojasniti. S sprejemom novele Zakona o zemljiški knjigi (ZZK – 1C), ki je stopila v veljajo 5. aprila 2011 je bila uvedena popolna informatizacija zemljiške knjige, kar vpliva tudi na drugačno vpisovanje stavbne pravice v zemljiški knjigo. V diplomskem delu se bom omejil predvsem na nastanek in prenehanje stavbne pravice, prikaz njenih številnih prednosti, poskušal bom podati predlog kako spodbuditi pogostejšo uporabo stavbne pravice v praksi. Nadalje bom prikazal njeno vpisovanje v elektronsko zemljiško knjigo in na kratko predstavil ureditev stavbne pravice v Nemčiji in Avstriji, od koder tudi izvira.
Ključne besede: Stavbna pravica, nepremičnina, zgradba, prenehanje stavbne pravice, nastanek stavbne pravice, zemljiška knjiga.
Objavljeno: 14.09.2012; Ogledov: 3778; Prenosov: 853
.pdf Celotno besedilo (795,38 KB)

6.
STAVBNA PRAVICA V POSLOVNI PRAKSI
Nina Sophy Ćirić, 2013, diplomsko delo

Opis: Stavbna pravica predstavlja pomemben institut na področju stvarnega prava. Pri stavbni pravici gre za omejeno stvarno pravico, ki se lahko samostojno prenaša, je časovno omejena, podedljiva, odsvojljiva, načeloma odplačna hkrati pa predstavlja tudi izvedeno pravico, ne nujno na tuji stvari, saj je možna ustanovitev stavbne pravice na lastni nepremičnini. Pomembnost instituta stavbne pravice se kaže v tem, da omogoča posamezniku, bodisi fizični bodisi pravni osebi, gradnjo na zemljišču, nad ali pod zemljiščem, ki ni v njegovi lasti. Bodisi ker ni mogoča vzpostavitev lastninske pravice, bodisi ker ni smiselna vzpostavitev le-te. Ustanovi se lahko na delu zemljišča, celotni nepremičnini, na že obstoječem objektu, pod njim ali na realnem solastniškem delu. Institut stavbne pravice igra pomembno vlogo tudi pri razpolaganju z državnimi in občinskimi nepremičninami. V praksi se stavbne pravice v največji meri poslužujejo predvsem občine, saj tako rešujejo stanovanjske probleme, da zasebniki gradijo stanovanjske komplekse na občinskem zemljišču.
Ključne besede: stavbna pravica, javno-zasebno partnerstvo, stvarno pravo, občine, nepremičnine, zgradbe, lastninska pravica, stvarna pravica.
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 1635; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
PRAVOVARSTVENI ZAHTEVKI STVARNEGA PRAVA
Valentina Gorjanc, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom pravovarstveni zahtevki stvarnega prava povzema pravne možnosti, ki jih ima vsak posameznik v primeru, da je njegova stvarna pravica kršena oziroma je omejeno njeno izvrševanje. V primeru, ko posameznik izpolnjuje pogoje aktivne legitimacije, je to njegova osnovna pravica, da od državnih institucij zahteva pravno varstvo v primeru kršitve. Močno se prepletajo zahtevki stvarnega in obligacijskega prava, vendar bo v diplomskem delu poudarek predvsem na stvarnem pravu. Diplomsko nalogo na kratko predstavi uvod. Sama diplomska naloga je primarno razdeljena na poglavja o varstvu posamezne stvarne pravice. Znotraj glavnega poglavja, ki opisuje posamezno stvarno pravico, je glede na mogoče situacije, predvidenih veliko različnih zahtevkov. Podrobneje sem opisala njihove pogoje ter posebnosti in trditve podprla s sodno prakso, ki je po večini zelo bogata na področju stvarnega prava. Glavna poglavja zajemajo varstvo lastninske pravice posameznika ali večih oseb. Podrobneje je predstavljeno tudi varstvo posesti kot del upravičenja lastninske pravice. Pomembna stvarna pravica je tudi služnost, ki je varovana z različnimi zahtevki. Omembe vredna je tudi izboljšava tuje nepremičnine, ki je pogost pojav, zato je tudi temu institutu namenjeno obsežno stvarnopravno varstvo. Obravnavala sem tudi varstvo zastavne ter stavbne pravice kot tudi detencije. Predstavljeno je tudi sodno varstvo glede nepravilnih vpisov v zemljiško knjigo. Na koncu pa je še na kratko predstavljeno varstvo pred imisijami, kjer se pojavlja veliko sodne prakse, saj je sosedsko pravo del našega vsakdanjega življenja. Diplomska naloga je zaključena s sklepom, kjer navajam svoje ugotovitve in spoznanja.
Ključne besede: aktivna legitimacija, pravno varstvo, stvarne pravice, lastninska pravica, posest, služnost, nepremičnine, zastavna pravica, stavbna pravica, detencija, zemljiška knjiga, imisije.
Objavljeno: 20.07.2015; Ogledov: 712; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (587,55 KB)

8.
Stvarnopravni status energetske infrastrukture
Alenka Unetič, 2016, diplomsko delo

Opis: Izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi je trenutno največji slovenski projekt izgradnje energetske infrastrukture za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, natančneje vode. Projekt predvideva izgradnjo petih hidroelektrarn (v nadaljevanju tudi: HE) na območju spodnje Save od Boštanja kot prve HE do Mokric kot zadnje na meji pred Republiko Hrvaško. Za navedeni projekt je Republika Slovenija podelila koncesijo za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, ki med drugim natančno določa sam potek izgradnje s terminskim planom, financiranje in obveznosti, ki izhajajo iz projekta, tako za koncedenta kot tudi koncesionarja. Po končani izgradnji posameznega energetskega objekta, je potrebno urediti njegov stvarnopravni status, skladno z določbami koncesijske pogodbe in veljavne zakonodaje. Gre za skupek pravnih in upravnih postopkov, ki natančno določajo korake urejanja stvarnopravnega statusa. Sam projekt izgradnje se je pričel v letu 2002, dokončne ureditve stvarnopravnih statusov do sedaj zgrajenih objektov pa so se v večini izvedle med leti 2010 in 2015. Ker je področje vpisov objektov HE v Sloveniji zelo različno (ne)urejeno in ker se je v času izgradnje spreminjala zakonodaja tako na področju graditve objektov kot tudi na stvarnopravnem področju, se je ponekod orala ledina in ustvarjala nova pravna praksa glede urejanja stvarnopravnih položajev. Trenutno imajo vse tri že zgrajene hidroelektrarne v verigi na spodnji Savi dokončno urejene statuse. Podeljen jim je status gospodarske javne infrastrukture, zemljišča so ustrezno evidentirana, objekti so vpisani v kataster stavb. Na podlagi podeljenih stavbnih pravic, je urejeno tudi lastniško stanje objektov HE, kar je izkazano z ustreznimi vpisi v zemljiško knjigo. Vendar žal to ni praksa na celotnem območju Republike Slovenije. Primerjava z verigo HE na reki Dravi je pokazala, da na tistem območju stvarnopravni statusi še niso primerno kategorizirani oziroma urejeni ter da bo potrebno še kar nekaj pravnih in upravnih postopkov, da se bo vzpostavilo ustrezno stanje, predvsem v obliki ureditve lastništva na stavbah v zemljiški knjigi.
Ključne besede: energetska infrastruktura, hidroelektrarne, spodnja Sava, koncesija, stavbna pravica, pridobitev zemljišč, razlastitev, kataster stavb, zemljiška knjiga
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 485; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
POSTOPKI DRŽAVE IN LOKALNIH SKUPNOSTI ZA PRIDOBITEV NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA PRI IZGRADNJI JAVNE INFRASTRUKTURE
Alan Žiberna, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri načrtovanju izgradnje javne infrastrukture se država in lokalne skupnosti nemalokrat srečajo s problematiko umestitve v prostor. Pri tem je potrebno pretehtati, katera trasa bo najcenejša in preveriti, po katerih nepremičninah bo trasa infrastrukture potekala. V konkretnih primerih se velikokrat srečajo z nepremičninami v zasebni lasti. Diplomska naloga bo predstavila postopke, ki jih imajo organi javnega prava na voljo, da pridobijo ustrezno pravico graditi na tem nepremičnem premoženju. Najbolj enostaven način je nedvomno pravno-poslovna pridobitev, pri kateri se stranki sporazumeta o vseh bistvenih sestavinah in podpišeta pogodbo o prodaji nepremičnine oziroma drugi razpolagalni pravici. V primeru, da stranki ne dosežeta sporazuma, pa imajo javni organi na voljo različne instrumente, s katerimi »prisilijo« lastnike k prodaji o oziroma omejitvi lastninske pravice. Ti instrumenti, ki so v diplomski nalogi podrobneje opisani in predstavljeni so razlastitev, ustanovitev stvarne služnosti oziroma stavbne pravice in začasna pravica uporabe nepremičnine.
Ključne besede: nepremičnina, javna korist, javna infrastruktura, država, lokalna skupnost, lastninska pravica, razlastitev, služnost, stavbna pravica, predkupna pravica, pogodba.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 523; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (645,39 KB)

10.
Davčni vidik stavbne pravice v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah
Sonja Ternik, 2016, magistrsko delo

Opis: Stavbna pravica je omejena stvarna pravica, ki je bila v slovenski pravni red umeščena z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika, zato še vedno velja za relativno nov institut, ki za njegovo učinkovitost in uporabnost v praksi zahteva temeljito obravnavo z vidika več pravnih področij. Narava te pravice uporabnikom ponuja mnogo prednosti, zato so zavedanje o obstoju in pomenu te pravice, njena prepoznavnost, zlasti pa jasni odgovori na temeljna vprašanja tega instituta, bistveni za njeno obravnavanje v (sodni) praksi, s tem pa za odgovor na vprašanje, zakaj stavbna pravica in ne morebiti nakup oziroma prodaja zemljišča. Na podlagi poglobljene teoretične in praktične analize so predstavljene temeljne značilnosti stavbne pravice, njen pomen, prednosti in uporaba v praksi. Natančen in nazoren prikaz stvarnopravnih vidikov stavbne pravice, ki so predstavljeni v prvem delu naloge ter orisani primerjalno pravno z nekaterimi drugimi pravnimi redi evropskih držav (Avstrija, Nemčija in Švica), so podlaga oziroma predpostavka za predstavitev davčnopravnega vidika tega instituta, v okviru katerega bo predstavljena njegova davčna obravnava v Sloveniji, problematika, ki je aktualna na tem področju ter njen vpliv na uporabnost tega instituta v praksi. Predstavljena bo tudi davčna obravnava te pravice in transakcij v zvezi z njo v pravnih redih Avstrije, Nemčije in Švice, zlasti pa ugotovljene razlike v tej obravnavi v primerjavi z zakonsko podlago v Sloveniji. Slovenski pravni red namreč stavbno pravico tako stvarnopravno kot davčnopravno obravnava po vzoru nemške in avstrijske ureditve, ključna za še vedno prisotne dileme na tem področju in ne nazadnje posledično tudi njeno manjšo razširjenost v praksi, kot je bilo z njeno umestitvijo v pravni red pričakovano, pa je njena skopa zakonska ureditev, ki ne daje jasnih odgovorov na vse situacije, ki se pojavljajo v praksi. Gledano stvarnopravno tako pomembno (omejeno) stvarno pravico kot je stavbna pravica obravnava le nekaj členov Stvarnopravnega zakonika, ki so v določenih delih celo vsebinsko nedosledni, že samo to pa v nekaterih pogledih vpliva na uporabnost tega instituta v praksi, saj sodna praksa kaže, da sodišča na podlagi obstoječe zakonske ureditve, nimajo manevrskega prostora za sprejem odločitve v smeri, ki jo drugače kot zakon, zagovarja in utemeljuje teorija z uporabnimi primeri v praksi in z zakonsko ureditvijo ter primeri iz primerljivih pravnih redov v tujini. Z zornega kota davčne obravnave pa stavbno pravico izrecno omenja le Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2), čeprav transakcije v zvezi z njo zapadejo tudi pod Zakon o dohodnini (ZDoh-2) in Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), slednji jo v razmerju do davčne obravnave lastninske pravice postavi celo v slabši položaj, na drugi strani pa pravni redi primerljivih držav tej pravici brez dvoma dajejo večjo težo in doslednost (tudi transparentnost) pri njeni zakonski obravnavi, kar povečuje njeno prepoznavnost oziroma prepoznavnost njenih učinkov in posledic med uporabniki, in prav to je bistveno za razširjenost te pravice v zasebni in poslovni praksi. Teorija in doslej znana (restriktivna) sodna praksa opozarjata na pomanjkljivosti zakonodajne ureditve stavbne pravice, pravne ureditve, po vzoru katerih smo institut stavbne dejansko vnesli v naš pravni red, pa ponujajo možnosti in izhodišča za njeno dopolnitev oziroma prenovitev, ki je potrebna in bo koristna za prakso.
Ključne besede: stavbna pravica, odstop od načela superficio solo cedit, nastanek stavbne pravice, prenos stavbne pravice, prenehanje stavbne pravice, obdavčitev stavbne pravice, stavbna pravica v praksi, stavbna pravica v tujini
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 951; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici