| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Mednarodno kazensko sodišče in neodvisna preiskava (študija primerov)
Luka Bulovec, 2018, magistrsko delo

Opis: Mednarodno kazensko sodišče nima lastnih preiskovalcev v smislu naddržavne policije s polnimi pooblastili za preiskavo kaznivih dejanj v svoji pristojnosti. Pri pridobivanju informacij, preiskovanju kaznivih dejanj in pregonu njihovih storilcev je močno odvisno od sodelovanja držav, različnih mednarodnih in nevladnih organizacij in drugih zunanjih virov. S študijo različnih odločitev, ki jih Mednarodno kazensko sodišče sprejema v okviru svojega dela, poskušam ugotoviti, kako ti s svojim sodelovanjem ali nesodelovanjem vplivajo na preiskavo, pregon in nadaljnje odločitve Mednarodnega kazenskega sodišča v kazenskem postopku. Kako njihovo sodelovanje ali nesodelovanje vpliva na delo preiskovalcev Mednarodnega kazenskega sodišča. Kakšne dokaze lahko pridobijo in kako močni so. In vpliv, ki ga imajo različne okoliščine in dejanja preiskovalcev na njihovo dopustnost in dokazno vrednost. Kako Mednarodno kazensko sodišče poskuša zmanjšati njihov vpliv na preiskavo in nadaljnje odločitve in kakšne možnosti ima za uveljavljanje svojih odločitev v praksi. Z nadaljnjo primerjavo s podobnimi primeri in odločitvami iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ugotavljam, ali imajo ta dejanja in okoliščine v preiskavi podobne posledice za kazenski postopek pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, kot bi ga imela, če bi bile njegove odločitve podvržene presoji Evropskega sodišča za človekove pravice. In kako se njihova preiskava ujema z zahtevami za neodvisno preiskavo, ki jih je s svojo prakso določilo Evropsko sodišče za človekove pravice. V zaključku povzamem bistvene ugotovitve in na njihovi podlagi predlagam nekaj rešitev, ki bi lahko povečale možnost izvedbe uspešne neodvisne preiskave kaznivih dejanj v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča.
Ključne besede: magistrska dela, mednarodno kazensko sodišče, rimski statut, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, preiskava
Objavljeno: 10.12.2018; Ogledov: 500; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
Pravice delničarjev, ki se uresničujejo na skupščini
Luka Škrinjar, 2018, diplomsko delo

Opis: Skupščina je eden izmed enakovrednih organov vodenja družbe. Sestavljajo jo delničarji, ki imajo v lasti delnice z glasovalnimi pravicami. Skupščino skliče uprava družbe, in sicer vsaj enkrat letno. Na njej se med drugim odloča o imenovanju revizorja, delitvi bilančnga dobička ter o razrešnici uprave in nadzornega sveta. Sklicati je mogoče tudi izredno skupščino, kadar je tako določeno z zakonom ali s statutom družbe. Med drugim se na izredni skupščini sprejmajo izredni sklepi, ko se odloča o zmanjšanju osnovnega kapitala v primeru obstoja večjih razredov delnic; kadar se odloča o pogojnem povečanju kapitala v primer obstoja večih razredov delnic, kot tudi kadar se odloča o ostalih pravicah. Posebne pravice na skupščini so pridržane manjšinskim delničarjem, ki svoje pravice uveljavljajo glede na lastništvo delnic.
Ključne besede: skupščina, pravice, delničarji, delniška družba, osnovni kapital, statut
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 558; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (749,97 KB)

3.
Mednarodno kazensko pravo, njegov razvoj in odnos do nacionalnih kazenskih sistemov
Andreja Breškon, 2018, diplomsko delo

Opis: Glavni cilj mojega diplomskega dela je opredeliti razmerje med slovenskim kazenskimi sodišči in stalnim Mednarodnim kazenskim sodiščem ter ugotoviti, kako to vpliva na sam odnos med mednarodnim kazenskim in nacionalnim kazenskim pravom. Kljub letom prizadevanj za enotno Mednarodno sodišče, ki trenutno predstavlja vrh mednarodnega kazenskega prava, pa težko govorimo, da je bil sam cilj, ki so si ga zadale države članice celotnega sveta, dosežen. »Ali bi lahko rekli, da imamo danes skupno mednarodno kazensko sodišče?« »Ali obstajajo možnosti, da bi imele mednarodne pogodbe veljavo pred Ustavo Republike Slovenije?« Mednarodno kazensko pravo je zaenkrat še preveč širok ter tudi spremenljiv pojem, da bi lahko govorili o poenotenju ali celo nadvladi samega mednarodnega prava. Prvi del diplomskega dela bo osredotočen na vpliv mednarodnega prava na slovensko pravo ter kakšne posledice to povzroči za slovensko zakonodajo. V zadnjem delu, pa bo poudarek na zgodovini in razvoju mednarodnega kazenskega prava. Skozi zgodovino vidimo postopen napredek mednarodnih sodišč in vzporedno z njimi napredek kazenskega prava. Zapisi mednarodnega kazenskega prava segajo v konec 18. stoletja s Haaškimi konvencijami. Razvoj se nadaljuje po drugi svetovni vojni, pomembne so Ženevske konvencije in razvoj humanitarnega prava. Lahko rečemo, da se vse do danes mednarodno kazensko pravo ni prenehalo razvijati. Kljub ustanovitvi številnih mednarodnih sodišč, ki jih bom opisala v diplomski nalogi, pa je najpomembnejše za mendarodno kazenskego pravo stalno Mednarodno kazensko sodišče s svojim Rimskim statutom. Implementacija Rimskega statuta povzroči spremembo na področju slovenskega kazenskega zakonika, Mednarodni sodišči za Jugoslavijo in Ruando pa povzročita spremembo Ustave republike Slovenije. Lahko torej rečemo, da mednarodno kazensko pravo vpliva na zakonski in ustavni pravni red Republike Slovenije. Slovenska jurisdikcija se posledično seznani s pojmi in definicijami mednarodnih hudodelstev ter nekatere tudi implementira in opredeli v kazenski zakonik.
Ključne besede: mednarodno kazensko pravo, mednarodno pravo, kazensko pravo, Mednarodno kazensko sodišče, nacionalno sodišče, Rimski statut, načelo ne bis in idem, 47. člen Ustave Republike Slovenije, 8.člen Ustave Republike Slovenije, mednarodno običajno pravo
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 601; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (464,57 KB)

4.
Dedno pravo v ptujskem statutu 1376 in 1513
Peter Lenart, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Dedno pravo v ptujskem statutu 1376 in 1513
Ključne besede: statut, dedno pravo, srednjeveški testamenti, dedovanje
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 312; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (988,83 KB)

5.
PRAVNA (STATUTARNA) UREDITEV LOKALNE SAMOUPRAVE IN VPLIV ŽUPANA NA NJENO VODENJE: PRIMER OBČINA JESENICE
Katarina Haus, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena pravna ureditev lokalne samouprave, predvsem ureditev na primeru občine Jesenice. Opredelila sem temeljne pojme, se osredotočila na statutarno ureditev (Statut Občine Jesenice) ter organe občine ter opredelitev pristojnosti in odločanje le-teh. Na splošno sem se opredelila na primer občine Jesenice. Občino Jesenice predstavlja in zastopa župan. Namen diplomske naloge bo tudi bolj natančen pregled njegovega vpliva na vodenje občine in organov občine. Predvsem sem prevzela ključne značilnosti ureditve lokalne samouprave na pravni ravni. Namen je bil predstaviti lokalno samoupravo ter preučiti delovanje in pristojnosti njenih organov v skladu s predpisi (osredotočiti se na pravno – statutarno ureditev Občine Jesenice). Opisala sem tudi položaj župana na vodenje Občine Jesenice ter njegove pristojnosti. S svojo raziskavo želim doseči globje pravno poznavanje (na ravni občine kot lokalne samouprave).
Ključne besede: lokalna samouprava, občina, župan, statut, organi občine, Jesenice
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 682; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (681,65 KB)

6.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 1605; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (10,02 MB)

7.
MEDNARODNO KAZENSKO SODIŠČE
Nace Novak, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom govoril o Mednarodnem kazenskem sodišču (MKS). Gre za neodvisno stalno sodno instanco, ki je bila ustanovljena z Rimskim statutom leta 1998 in ima sedež v Haagu na Nizozemskem. Pristojno je za najhujša kazniva dejanja mednarodnega značaja kot so genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresija, ki so storjena s strani fizičnih oseb na ozemlju katere od držav, ki so podpisnice Rimskega statuta. Prav tako ima MKS svoje neodvisne organe: sodnike, tožilstvo in tajništvo, ki jih sestavljajo najuglednejši strokovnjaki na področju kazenskega prava in drugih pravnih področjih, kot so mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic. Za nemoteno delovanje sodišča je potrebno tudi sodelovanje držav pogodbenic, katere so dolžne sodelovati s sodiščem pri preiskavi in pregonu kaznivih dejanj, ki spadajo pod njeno pristojnost. Eni izmed glavnih oblik sodelovanja sta predaja oseb sodišču in začasen odvzem prostosti osebam, za katere sodišče zahteva predajo. Države pogodbenice morajo za uspešno sodelovanje s sodiščem prilagoditi tudi svoje notranje pravo. Republika Slovenija je v ta namen sprejela ZSMKS, kateri ureja področja, ki jih opredeljuje Rimski statut in pred tem niso imela pravne podlage v slovenski zakonodaji. Prav tako je bil slovenski zakonodajalec primoran poseči tudi v spremembe Ustave, kot je sprejetje 3.a člena in sprememba 47. člena ustave, ki opredeljuje predajo osebe.
Ključne besede: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, genocid, predaja osebe, Ustava
Objavljeno: 20.04.2016; Ogledov: 1459; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (509,24 KB)

8.
Quis custodiet ipsos custodes
Sabina Zgaga, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Mednarodno kazensko pravo se je dolgo osredotočalo predvsem na zagotavljanje kazenske odgovornosti storilcev mednarodnih hudodelstev, a mora to zagotoviti tudi v okviru poštenega kazenskega postopka. V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, ali za zagotavljanje zakonitosti postopka potrebujemo tudi zunanji nadzor. To je postalo relevantno predvsem z ustanovitvijo stalnega Mednarodnega kazenskega sodišča. Prispevek preverja hipotezo, da Rimski statut pozna ustaljene možnosti uveljavljanja pravic obdolženca, da pa bi bil kljub temu potreben zunanji nadzor. Na začetku obravnava obstoječe možnosti uveljavljanja oziroma sankcioniranja kršitev človekovih pravic v postopku pred MKS; preko vlaganja pravnih sredstev, kazenske, civilne ali odškodninske odgovornosti ali izločitve nedopustnih dokazov. Drugi del prispevka pa vsebuje razmislek o vključitvi MKS v obstoječe univerzalne, regionalne ali nacionalne nadzorne mehanizme.
Ključne besede: Rimski statut, izločitev nedopustnih dokazov, pravice obdolženca, procesna kršitev, kazenska odgovornost, odškodninska odgovornost, imuniteta, človekove pravice
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 947; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (333,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
KONSTITUIRANJE OBČINE ANKARAN
Jani Krstić, 2015, diplomsko delo

Opis: Konstituiranje občine in preostale začetne naloge vseh novoustanovljenih občin so izrednega pomena, saj predstavljajo postavitev temeljev za nadaljnjo delo organov in funkcioniranje lokalne skupnosti nasploh. Navkljub temu Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/ (Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ali katerikoli drugi zakon iz tega področja ne določa natančno katere naloge sodijo v pojem »konstituiranja občine«, vendar ga zgolj omenja v kontekstu, naj se območje nove občine, ime in sedež, število članov prvega občinskega sveta in druge zadeve, pomembne za konstituiranje občine, določijo z zakonom, s katerim se ustanovi nova občina (na primeru, ki sem si ga izbral, je to celo odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije). Dodaja tudi, da se nova občina konstituira in začne opravljati svoje naloge s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem so bile opravljene volitve. Osebno bom omenjeni pojem poskusil postaviti v širši kontekst ter poleg dejavnosti okoli izpeljave prvih volitev župana in članov občinskega sveta, konstitutivne seje prvega občinskega sveta ter sprejetja splošnih pravnih aktov za delovanje občinskih organov, obravnaval tudi nekatere preostale začetne naloge novoustanovljenih občin (delitev premoženja ipd.). Zgodba lokalne skupnosti iz Ankarana je vse od prve pobude za razpis referenduma, s katerim so prebivalci odločali o izločitvi iz Mestne občine Koper ter ustanovitvi lastne občine, pa do odločbe Ustavnega sodišča RS (U-I-114/11-12 z dne 9.6.2011, Uradni list Republike Slovenije št. 47/2011 z dne 17.6.2011), ki je prvič v zgodovini Slovenije kar samo ustanovilo občino, izjemno unikatna in specifična tako v pravnem pogledu kot tudi v slovenskem političnem prostoru nasploh. Vendar Občina Ankaran je ustanovljena in je v procesu konstituiranja. Zaradi omenjene sage o ustanovitvi, močnih političnih interesov ter nepriznavanja ustanovitve s strani številnih državnih organov ter organov lokalne samouprave v tem prostoru, predstavlja proces konstituiranja in vsi nadaljnji koraki za omenjeno občino zelo občutljivo in izzivov polno nalogo. Pri konstitutivnih nalogah novoizvoljenih organov občine in pri oblikovanju organov lokalne skupnosti po meri občanov bodo ključnega pomena geografske in demografske lastnosti kraja (površina, prebivalstvo, lega, naravne danosti, starostna struktura, kulturna dediščina, meja z Republiko Italijo, prisotnost italijanske narodne skupnosti, itd.). Med naštetimi izzivi je v ospredju obmorska lega kraja, v katerem se izvaja edina pristaniška dejavnost v Slovenskem primorju. Prav zaradi omenjene prostorske lege je posledično moč pričakovati zaplete pri delitvi premoženja med novonastalo Občino Ankaran in Mestno občino Koper v svojih novih okvirjih.
Ključne besede: Lokalna samouprava, občina, konstituiranje občine, Občina Ankaran, pravni akti občine, statut občine, delitev premoženja, ustanoviteljske pravice.
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 858; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
ORMOŠKE MESTNE PRAVICE
Simon Zore, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem opisal ormoške mestne pravice od njihove podelitve leta 1331 naprej. Ormožu sta jih podelila Herdegen Ptujski in brat Friderik, s čimer so dobili Ormožani vse pravice, kot so jih imeli do tedaj ptujski meščani. Listina je Ormožu omogočila zgraditev lastne samouprave, Ormožani pa so postali osebno svobodni in prosti podložništva, vezani na mestno pravo. Posebnega pomena je listina o podelitvi pravice do dveh letnih sejmov, ob vsakotedenskih tržnih dnevih. Kljub vztrajnemu vzponu mesta do zapisa ormoškega statuta ni prišlo, zaradi česar so se v Ormožu uporabljale določbe ptujskega statuta. Vendar pa je Ormož za razliko od Ptuja skozi ves srednji vek ostal patrimonialno mesto, v privatni lastni vsakokratnega lastnika ormoškega gradu in tako ves čas odvisen od njegove usode, samovolje ter razlage mestnih pravic. To je privedlo do številnih sporov, saj so si ormoški gospodje mestne pravice, v kolikor so jih sploh hoteli priznati, razlagali bistveno ožje, kot to določa ptujski statut. Ohranjene poravnave nam dajejo nazorno sliko o najbolj spornih pravicah – pravici do volitev sodnika, pravici do oprostitve plačila mitnine, pravici do pomirja. A ormoški meščani se kot skrbni varuhi trdo prigaranih srednjeveških pravic le-tem niso bili pripravljeni odpovedati. Branili so jih vse do 19. stoletja, čeprav so bile po 500 letih od podelitve že povsem zastarele in času neprimerne.
Ključne besede: mesto, statut, mestne pravice, meščani, samouprava, mestni gospod, mestni sodnik, sejemski mir
Objavljeno: 17.12.2014; Ogledov: 1549; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici