| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
NALOGE EVROPSKE CENTRALNE BANKE IN NACIONALNIH BANK V EVROSISTEMU
Simona Lampret, 2010, diplomsko delo

Opis: Združevanje Evrope, ki se je pričelo leta 1951, je svoj razvoj nadgrajevalo iz leta v leto. Velik korak so takratne države članice EU naredile leta 1990, ko se je s prvo fazo začelo ustvarjanje Ekonomske in monetarne unije — EMU. Brez razvoja EMU, tudi Evrosistem ne bi obstajal, saj tretja faza EMU sloni prav na osnovi skupne denarne valute — evru in s tem tudi na izvajanju skupne denarne politike, za katero je odgovorna ECB. Zato je v drugem poglavju diplomske naloge na kratko opisana pot od začetka združevanja evropskih držav in ustvarjanja EMU, vse do danes, ko imamo v EU (i) Evropski sistem centralnih bank (ECSB), v katerem so vse NCB držav EU z ECB na čelu in (ii) Evrosistem, ki predstavlja centralnobančni sistem, v katerem so NCB držav članic EU, ki so uvedle evro ter »srce« sistema — ECB. Podrobneje so pregledani cilji in naloge, ter strategije in taktike doseganja teh zastavljenih ciljev in izpolnjevanja dotičnih nalog. Poglavitni cilj Evrosistema je ohranjanje stabilnosti cen, ki pa ga Evrosistem izpolnjuje predvsem z opredelitvijo in izvajanjem denarne politike evroobmočja. Evrosistem je centralnobančni sistem, ki upošteva načelo decentralizacije. V tretjem poglavju je tako predstavljena delitev dela v Evrosistemu. Vse NCB držav evroobmočja so vključene v ta sistem, kamor vsaka posamezna NCB prispeva svoj delež pri izpolnjevanju ciljev in nalog Evrosistema. Vendar za vse NCB Evrosistema veljajo enaka pravila in zakoni, ki jih določajo Pogodba EU, Statut ESCB/ECB in drugi predpisi, smernice in sklepi. Prav tako vse NCB Evrosistema vodi in nadzoruje ECB, ki postavlja pravila, sprejema strateške odločitve in NCB narekuje delovanje v skladu z doseganjem poglavitnega cilja Evrosistema. V četrtem poglavju so obravnavane finančne prilagoditve NCB ob vstopu v Evrosistem. Za vse NCB veljajo enaka pravila, ki pa se z dogovori in odobritvijo ECB od države do države nekoliko prilagajajo, vendar samo, če ima posamezna država članica, ki je vstopila v evroobmočje zares utemeljene razloge. BS se je tako kot ostale NCB, ki so vstopile v Evrosistem, morala finančno prilagoditi zahtevam ECB. Vsi izračuni, količine in odstotki, ki so jih NCB dolžne vplačati ali prejeti, temeljijo na izračunanem kapitalskem ključu, ki je drugačen in edinstven za vsako NCB ESCB posebej. Kapitalski ključ se namreč prilagaja vsakih pet let ali, ko se nova država pridruži EU, zato se izračunava za vsako NCB EU. Kapitalski ključ določa tudi količino in obseg izdaje evrobankovcev in kovancev, ki jih lahko izda posamezna NCB Evrosistema.
Ključne besede: Evrosistem, Evropska centralna banka, nacionalne centralne banke evroobmočja, centralnobančni sistem, načelo decentralizacije, monetarna politika, evro, kapitalski ključ, sodelovanje, organi odločanja ECB, Statut ESCB/ECB, Banka Slovenije
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 2054; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (791,63 KB)

2.
OBRT TER DELOVANJE CEHOV NA PTUJU OD 16. STOLETJA DO 18. STOLETJA
Tatjana Petrovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Obrt je bila v mestu najpomembnejša dejavnost takoj za trgovinsko dejavnostjo. Biti član ceha je pomenilo zaščito. Ne samo poklicno, ampak tudi socialno. Poklicno so bili zaščiteni od oblasti (preganjali šušmarje, omejitev števila delavnic …). Hkrati pa je ceh nudil pomoč v bolezni, obubožanju (ne po lastni krivdi). Cehi so bili nosilci izobraževalnega sistema. Delavnica je bila kot nekakšna šola. Če si želel postati član ceha, si moral izpolnjevati določene pogoje. Organizacija izobraževanja je bila tri stopenjska. Najnižje na lestvici so bili vajenci, sledili so pomočniki in najvišje na lestvici so bili mojstri. Na podeželju pa se je obrt razvijala bolj kot dodatna dejavnost na kmetiji. Katere obrti so se razvijale, je bilo odvisno od potreb. Tako je v mestu bila širša paleta obrti, med drugim tudi zlatar, steklar …, medtem ko je na vasi bila potreba le po nekaterih npr. lončar, krojač … Cehovske navade so se na Ptuju obdržale še zelo dolgo, kot tradicija. Največji poseg v obrtno strukturo je pomenil obrtni red leta 1859. Ko so bile obrti razdeljene na proste (obrtni list je bilo mogoče dobiti s prijavo) in koncesionirane (vezane na določena strokovna znanja in na pridobitev obrtnega dovoljenja). Leta 1945 je bilo ustanovljeno Okrajno združenje obrtnikov Ptuj. Danes obrt izumira v nekaterih vejah npr. čevljarstvo, sodarstvo, lončarstvo …, nastajajo pa nove. Rokodelstvo se nekoliko ohranja še preko sejmov, ki so se na Ptuju ohranili še iz časov cehov.
Ključne besede: obrt, ceh, statut, Ptuj, sejem
Objavljeno: 22.07.2010; Ogledov: 2091; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
OBRT V SREDNJEVEŠKEM PTUJU
Albina Kukovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Z mostom, mitnico, pravico do sejmov, cerkveno upravo in gradom je bil Ptuj v srednjeveškem obdobju pomemben kraj na slovenskem ozemlju. V srednjem veku je bil Ptuj cvetoče mesto, kjer so se križale poti mnogih trgovcev. Zraven trgovine je bila v mestih razvita tudi obrt. V manjših mestih, kot je bil Ptuj, je ta delovala predvsem za potrebe domačega prebivalstva. Na Ptuju je bila obrt za izvoz redka; v času nastanka statuta iz leta 1376 in iz leta 1513 je v mestu delovalo več kot 30 različnih obrti. Najpomembnejši obrtniki v srednjeveškem Ptuju so bili peki in mesarji, ker so skrbeli za prehrano ljudi v mestu. Da so oboji delovali brezhibno, se je v njihovo delovanje vmešaval tudi mestni svet. Tudi čevljarji in usnjarji so bili med pomembnimi obrtniki v srednjeveškem Ptuju. Dejavnost predelava kože oziroma izdelovanje izdelkov iz usnja je imela na Ptuju ugodne možnosti za razvoj. Med številčnejšimi obrtniki v srednjem veku so še nožar, jermenar, krznar, kovač, krojač, zidar in sodar. Na Ptuju so poleg teh obrti nastopali še eden ali dva zlatarja, mizar, kositer, tkalec, sedlar, steklar, lončar, tesar, brivec, barvar, žganjar in kuhar. Kmalu so se obrtniki začeli združevati v bratovščine, ki so bile v srednjeveškem Ptuju številčne. Iz teh bratovščin so se kasneje razvili cehi. Nekateri pa so nastali samostojno. Cehi, ki so sicer začeli nastajati v 14. in 15. stoletja, so bili pogosti v kasnejših obdobjih. Na Ptuju pa so delovali čevljarski, kovaški, krojaški, lončarski, mesarski in usnjarski cehi.
Ključne besede: srednji vek, gospodarstvo, Ptuj, statut, obrt, cehi
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 2218; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

4.
POSTOPEK PRED STALNIM MEDNARODNIM KAZENSKIM SODIŠČEM
Mateja Novak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava postopek pred Stalnim mednarodnim kazenskim sodiščem (v nadaljevanju Mednarodno kazensko sodišče, MKS). Mednarodno kazensko sodišče, ki je bilo ustanovljeno na podlagi Rimskega statuta, pogodbe, ki je bila sprejeta 17. julija 1998 v Rimu na diplomatski konferenci, je kot prvo stalno mednarodno kazensko sodišče pristojno za vodenje preiskav in sodnih postopkov zoper posameznike, osumljene najresnejših mednarodnih zločinov, kot so genocid, hudodelstva proti človeštvu, vojna hudodelstva in hudodelstvo agresije. V skladu z obravnavano tematiko je tako predstavljena pristojnost, sestava in delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča. Podrobneje so prikazane posamezne faze postopka pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, kazenske sankcije, izvrševanje kazenskih sankcij, sodelovanje držav z Mednarodnim kazenskim sodiščem in njihova vloga pri izvrševanju kazenskih sankcij sodišča ter pravna sredstva, ki so strankam na voljo v postopku pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Ključne besede: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, Pravila o postopku in dokazih, mednarodno kazensko pravo, osebna kazenska odgovornost, pristojnost, komplementarnost, sprožitveni mehanizmi, notitia criminis, proprio motu.
Objavljeno: 29.09.2010; Ogledov: 2247; Prenosov: 601
.pdf Celotno besedilo (998,16 KB)

5.
Pravni predpisi kot odziv na zločine proti človeštvu v zadnjih sto letih
Alenka Kovše, 2012, diplomsko delo

Opis: Pomemben mejnik v mednarodnem pravu predstavljajo konec 19. in v začetku 20. stoletja sprejete Haaške humanitarne konvencije, saj je bila tedaj v obliki obvezujočih mednarodnih konvencij prvič obsojena nečlovečnost vojne. Prav tako so izjemnega pomena štiri Ženevske humanitarne konvencije iz leta 1949 ter dva dopolnilna protokola k Ženevskim konvencijam iz leta 1977. V diplomskem delu sem se osredotočila na pravne predpise v okviru zločinov proti človeštvu; tako sem zasledila, da se je pojem človečnosti prvič pojavil v Martensovi klavzuli. Nato so Francija, Velika Britanija in Rusija v skupni deklaraciji kot kaznivo dejanje proti človečnosti obsodile turške pokole nad Armenci; zdi se, da je to predstavljalo zgolj mrtvo črko na papirju, saj o relevantni izkušnji s prizadevanjem za sojenje hudodelcem lahko govorimo šele v drugi svetovni vojni. Tako je temeljnega pomena Nürnberški statut (iz leta 1945), ki je inkriminiral nečlovečna dejanja nacističnih oboroženih sil. Pravni predpisi so se torej v okviru zločinov proti človeštvu pojavili kot odgovor na pojav fašistoidnosti – glavnega krivca zla, sinonima za odpravo pravne države. Razvoj teh predpisov se je nato nadaljeval v Tokijskem statutu, Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, Konvenciji o nezastaranju vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, statutu MKSJ, statutu MKSR in v Rimskem statutu MKS (1998). Zaradi ogromnega števila etap množičnih pobojev se je po II. svetovni vojni porodila ideja o stalnem mednarodnem kazenskem sodišču. Vidimo lahko, da je realizacija te ideje – sojenja storilcem kaznivih dejanj, ki ogrožajo mednarodno skupnost kot celoto – trajala več kot pol stoletja. Ustanovitev MKS v mednarodnih odnosih predstavlja velik uspeh, saj so države dokazale, da so pripravljene sprejeti vladavino prava, kljub temu, da so se morale odpovedati svoji jurisdikciji in posledično tudi delu svoje suverenosti. Po tem ko sem predstavila specifične zločine, sem nanašajoč se na pravne predpise v okviru mednarodnih sodišč povzela tudi »usode« nekaterih oseb, ki so bile odgovorne za najhujša kazniva dejanja.
Ključne besede: zločini proti človeštvu, hudodelstva zoper človečnost, holokavst, genocid, Martensova klavzula, statut, mednarodno kazensko sodišče
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 2291; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
MEDDRŽAVNO SODIŠČE V HAAGU
Klavdija Žohar, 2013, diplomsko delo

Opis: Meddržavno sodišče v Haagu predstavlja enega temeljnih sredstev za reševanje sporov med državami. Sodišče je bilo ustanovljeno leta 1945 kot naslednik Stalnega meddržavnega sodišča in ima položaj enega poglavitnih organov Organizacije združenih narodov. Temeljni akti, ki urejajo njegovo delovanje, so Ustanovna listina Združenih narodov, Statut Meddržavnega sodišča v Haagu ter njegov poslovnik. Sodišče sestavlja petnajst neodvisnih sodnikov, izglasovanih s strani Generalne skupščine in Varnostnega sveta Združenih narodov. Njegovi temeljni funkciji sta reševanje sporov med državami, katere lahko sodišče rešuje zgolj na podlagi soglasja strank, ter izdajanje svetovalnih mnenj na zahtevo organizacij. Medtem ko imajo izdane sodne odločbe zavezujoč učinek in jih je mogoče tudi prisilno izvršiti s strani Varnostnega sveta, je namen svetovalnih mnenj v nudenju nasvetov nezavezujoče narave. Sodišče se je v času svojega delovanja izkazalo za zelo učinkovito in primerno sredstvo za reševanje sporov med državami, s svojimi odločitvami pa je tudi močno pripomoglo k razvoju mednarodnega prava. Kljub njegovemu uspešnemu, že več desetletij trajajočemu delovanju, pa se v njegovi ureditvi še vedno pojavljajo določene pomanjkljivosti in dileme, ki bi jih bilo potrebno zaradi še učinkovitejšega delovanja odpraviti.
Ključne besede: ICJ, Meddržavno sodišče v Haagu, PCIJ, reševanje sporov med državami, sodbe, Stalno meddržavno sodišče, Statut Meddržavnega sodišča, svetovalna mnenja.
Objavljeno: 14.05.2013; Ogledov: 2917; Prenosov: 512
.pdf Celotno besedilo (467,43 KB)

7.
ORMOŠKE MESTNE PRAVICE
Simon Zore, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem opisal ormoške mestne pravice od njihove podelitve leta 1331 naprej. Ormožu sta jih podelila Herdegen Ptujski in brat Friderik, s čimer so dobili Ormožani vse pravice, kot so jih imeli do tedaj ptujski meščani. Listina je Ormožu omogočila zgraditev lastne samouprave, Ormožani pa so postali osebno svobodni in prosti podložništva, vezani na mestno pravo. Posebnega pomena je listina o podelitvi pravice do dveh letnih sejmov, ob vsakotedenskih tržnih dnevih. Kljub vztrajnemu vzponu mesta do zapisa ormoškega statuta ni prišlo, zaradi česar so se v Ormožu uporabljale določbe ptujskega statuta. Vendar pa je Ormož za razliko od Ptuja skozi ves srednji vek ostal patrimonialno mesto, v privatni lastni vsakokratnega lastnika ormoškega gradu in tako ves čas odvisen od njegove usode, samovolje ter razlage mestnih pravic. To je privedlo do številnih sporov, saj so si ormoški gospodje mestne pravice, v kolikor so jih sploh hoteli priznati, razlagali bistveno ožje, kot to določa ptujski statut. Ohranjene poravnave nam dajejo nazorno sliko o najbolj spornih pravicah – pravici do volitev sodnika, pravici do oprostitve plačila mitnine, pravici do pomirja. A ormoški meščani se kot skrbni varuhi trdo prigaranih srednjeveških pravic le-tem niso bili pripravljeni odpovedati. Branili so jih vse do 19. stoletja, čeprav so bile po 500 letih od podelitve že povsem zastarele in času neprimerne.
Ključne besede: mesto, statut, mestne pravice, meščani, samouprava, mestni gospod, mestni sodnik, sejemski mir
Objavljeno: 17.12.2014; Ogledov: 1054; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

8.
KONSTITUIRANJE OBČINE ANKARAN
Jani Krstić, 2015, diplomsko delo

Opis: Konstituiranje občine in preostale začetne naloge vseh novoustanovljenih občin so izrednega pomena, saj predstavljajo postavitev temeljev za nadaljnjo delo organov in funkcioniranje lokalne skupnosti nasploh. Navkljub temu Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/ (Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ali katerikoli drugi zakon iz tega področja ne določa natančno katere naloge sodijo v pojem »konstituiranja občine«, vendar ga zgolj omenja v kontekstu, naj se območje nove občine, ime in sedež, število članov prvega občinskega sveta in druge zadeve, pomembne za konstituiranje občine, določijo z zakonom, s katerim se ustanovi nova občina (na primeru, ki sem si ga izbral, je to celo odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije). Dodaja tudi, da se nova občina konstituira in začne opravljati svoje naloge s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem so bile opravljene volitve. Osebno bom omenjeni pojem poskusil postaviti v širši kontekst ter poleg dejavnosti okoli izpeljave prvih volitev župana in članov občinskega sveta, konstitutivne seje prvega občinskega sveta ter sprejetja splošnih pravnih aktov za delovanje občinskih organov, obravnaval tudi nekatere preostale začetne naloge novoustanovljenih občin (delitev premoženja ipd.). Zgodba lokalne skupnosti iz Ankarana je vse od prve pobude za razpis referenduma, s katerim so prebivalci odločali o izločitvi iz Mestne občine Koper ter ustanovitvi lastne občine, pa do odločbe Ustavnega sodišča RS (U-I-114/11-12 z dne 9.6.2011, Uradni list Republike Slovenije št. 47/2011 z dne 17.6.2011), ki je prvič v zgodovini Slovenije kar samo ustanovilo občino, izjemno unikatna in specifična tako v pravnem pogledu kot tudi v slovenskem političnem prostoru nasploh. Vendar Občina Ankaran je ustanovljena in je v procesu konstituiranja. Zaradi omenjene sage o ustanovitvi, močnih političnih interesov ter nepriznavanja ustanovitve s strani številnih državnih organov ter organov lokalne samouprave v tem prostoru, predstavlja proces konstituiranja in vsi nadaljnji koraki za omenjeno občino zelo občutljivo in izzivov polno nalogo. Pri konstitutivnih nalogah novoizvoljenih organov občine in pri oblikovanju organov lokalne skupnosti po meri občanov bodo ključnega pomena geografske in demografske lastnosti kraja (površina, prebivalstvo, lega, naravne danosti, starostna struktura, kulturna dediščina, meja z Republiko Italijo, prisotnost italijanske narodne skupnosti, itd.). Med naštetimi izzivi je v ospredju obmorska lega kraja, v katerem se izvaja edina pristaniška dejavnost v Slovenskem primorju. Prav zaradi omenjene prostorske lege je posledično moč pričakovati zaplete pri delitvi premoženja med novonastalo Občino Ankaran in Mestno občino Koper v svojih novih okvirjih.
Ključne besede: Lokalna samouprava, občina, konstituiranje občine, Občina Ankaran, pravni akti občine, statut občine, delitev premoženja, ustanoviteljske pravice.
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 600; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

9.
MEDNARODNO KAZENSKO SODIŠČE
Nace Novak, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom govoril o Mednarodnem kazenskem sodišču (MKS). Gre za neodvisno stalno sodno instanco, ki je bila ustanovljena z Rimskim statutom leta 1998 in ima sedež v Haagu na Nizozemskem. Pristojno je za najhujša kazniva dejanja mednarodnega značaja kot so genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresija, ki so storjena s strani fizičnih oseb na ozemlju katere od držav, ki so podpisnice Rimskega statuta. Prav tako ima MKS svoje neodvisne organe: sodnike, tožilstvo in tajništvo, ki jih sestavljajo najuglednejši strokovnjaki na področju kazenskega prava in drugih pravnih področjih, kot so mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic. Za nemoteno delovanje sodišča je potrebno tudi sodelovanje držav pogodbenic, katere so dolžne sodelovati s sodiščem pri preiskavi in pregonu kaznivih dejanj, ki spadajo pod njeno pristojnost. Eni izmed glavnih oblik sodelovanja sta predaja oseb sodišču in začasen odvzem prostosti osebam, za katere sodišče zahteva predajo. Države pogodbenice morajo za uspešno sodelovanje s sodiščem prilagoditi tudi svoje notranje pravo. Republika Slovenija je v ta namen sprejela ZSMKS, kateri ureja področja, ki jih opredeljuje Rimski statut in pred tem niso imela pravne podlage v slovenski zakonodaji. Prav tako je bil slovenski zakonodajalec primoran poseči tudi v spremembe Ustave, kot je sprejetje 3.a člena in sprememba 47. člena ustave, ki opredeljuje predajo osebe.
Ključne besede: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, genocid, predaja osebe, Ustava
Objavljeno: 20.04.2016; Ogledov: 814; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (509,24 KB)

10.
Quis custodiet ipsos custodes
Sabina Zgaga, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Mednarodno kazensko pravo se je dolgo osredotočalo predvsem na zagotavljanje kazenske odgovornosti storilcev mednarodnih hudodelstev, a mora to zagotoviti tudi v okviru poštenega kazenskega postopka. V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, ali za zagotavljanje zakonitosti postopka potrebujemo tudi zunanji nadzor. To je postalo relevantno predvsem z ustanovitvijo stalnega Mednarodnega kazenskega sodišča. Prispevek preverja hipotezo, da Rimski statut pozna ustaljene možnosti uveljavljanja pravic obdolženca, da pa bi bil kljub temu potreben zunanji nadzor. Na začetku obravnava obstoječe možnosti uveljavljanja oziroma sankcioniranja kršitev človekovih pravic v postopku pred MKS; preko vlaganja pravnih sredstev, kazenske, civilne ali odškodninske odgovornosti ali izločitve nedopustnih dokazov. Drugi del prispevka pa vsebuje razmislek o vključitvi MKS v obstoječe univerzalne, regionalne ali nacionalne nadzorne mehanizme.
Ključne besede: Rimski statut, izločitev nedopustnih dokazov, pravice obdolženca, procesna kršitev, kazenska odgovornost, odškodninska odgovornost, imuniteta, človekove pravice
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 613; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (333,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici