| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREOBLIKOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Mihaela Rajzman, 2011, magistrsko delo

Opis: Do uveljavitve Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) je bilo mogoče statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika izpeljati le tako, da je njegova pravnoorganizacijska oblika prenehala, podjetniško organizirano premoženje v obliki stvarnega vložka pa se je preneslo v premoženje nove ali prevzemne kapitalske družbe kot pridobitelja, v zameno za pridobitev deležev v pridobitelju. ZGD-1 za statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika predpisuje poenostavljena pravila z možnostjo spreminjanja pravne pripadnosti podjetniško organiziranega premoženja po poti univerzalnega pravnega nasledstva. Prav slednje pa statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov izenačuje z drugimi pojavnimi oblikami statusnih preoblikovanj, ki se povezujejo s prenašanjem premoženja, pravic in obveznosti in ga uvršča v okvir materialnih statusnih preoblikovanj. Navezujoč se na statusne rešitve v ZGD-1, se je prilagodila tudi davčna zakonodaja, ki je uzakonila pravila davčno nevtralnega prenosa ob pogoju preoblikovanja ali delnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo po določilih ZGD-1.
Ključne besede: statusno preoblikovanje (izčlenitev), samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, gospodarska pobuda, osnovni kapital, podjetje, univerzalno pravno nasledstvo, obdavčitev, sklep podjetnika o preoblikovanju, pogodba o prenosu podjetja
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 2951; Prenosov: 594
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
DAVČNO NEVTRALNA OBRAVNAVA MATERIALNEGA STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA FIZIČNIH OSEB, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST, V KAPITALSKO DRUŽBO
Nataša Bradač, 2012, magistrsko delo

Opis: Izhodišče magistrske naloge je proučitev področja davčno nevtralne obravnave materialnega statusnega preoblikovanja fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v kapitalsko družbo. Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so obravnavane v tej nalogi, so samostojni podjetnik (v nadaljevanju: podjetnik) in odvetnik, zdravnik ter zobozdravnik - zasebnik, kot kapitalska družba pa je obravnavana družba z omejeno odgovornostjo. Temeljna vprašanja v magistrski nalogi so, ali se lahko odvetnik, zdravnik in zobozdravnik, ki svoj poklic opravljajo v okviru organizirane dejavnosti (kot zasebniki), po trenutno veljavni zakonodaji materialno statusno preoblikujejo v kapitalsko družbo (tako imenovano odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo) in če, na kakšen način ter ali se jim lahko prizna davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti. Obstoječa zakonodaja na to ne daje neposrednega odgovora, je pa nedvomno, da se davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa davčna zakonodaja, prizna podjetniku, ki se skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) statusno preoblikuje v kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo). V prvem delu naloge je s statusno – pravnega, davčnega in računovodskega vidika predstavljena posamezna pravnoorganizacijska oblika ter narejena primerjava med njimi. V nadaljevanju je (prav tako) z vseh treh omenjenih vidikov predstavljeno in obravnavano statusno preoblikovanje podjetnika. V delu, ki obravnava davčni vidik preoblikovanja, je med drugim, zaradi deljenih mnenj v praksi, proučena tudi možnost davčno nevtralnega prenosa le dela podjetja podjetnika na kapitalsko družbo. V delu, ki obravnava računovodski vidik, je pozornost namenjena računovodskim vprašanjem, povezanim z: vrednotenjem podjetja podjetnika, podjetnikovim kapitalom, obračunskim dnem statusnega preoblikovanja podjetnika in vodenjem poslovnih knjig od tega dne pa do vpisa preoblikovanja v sodni register, saj obstoječi predpisi nanje ne dajejo neposrednega odgovora. V zadnjem delu naloge je na podlagi sprotnih, sklepnih ugotovitev in zaključkov pri posameznem poglavju odgovorjeno na temeljna vprašanja in na kratko predstavljen še davčni vidik materialnih statusnih preoblikovanj pravnih oseb (tj. združitev in delitev), prenosa premoženja in zamenjave kapitalskih deležev ter narejena primerjava z davčnim vidikom statusnega preoblikovanja podjetnika. Na tej osnovi so pripravljene zaključne ugotovitve in predlogi.
Ključne besede: podjetnik, odvetnik - zasebnik, zdravnik/zobozdravnik – zasebnik, družba z omejeno odgovornostjo, odvetniška/zdravniška družba z omejeno odgovornostjo, dejavnost, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, izračunavanje in plačevanje davka, poslovne knjige, letna poročila, podjetje, podjetnikov kapital, obračunski dan, statusno preoblikovanje podjetnika, statusno preoblikovanje odvetnika, zdravnika/zobozdravnika v kapitalsko družbo, davčna nevtralnost
Objavljeno: 11.03.2013; Ogledov: 3043; Prenosov: 543
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

3.
DAVČNE IN RAČUNOVODSKE POSLEDICE MATERIALNO STATUSNIH PREOBLIKOVANJ
Anja Hernet, 2013, diplomsko delo

Opis: Najpogostejši pravno - organizacijski obliki v Sloveniji in Nemčiji sta samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo. Statusno preoblikovanje družb ureja ZGD - 1. Po zakonu poznamo formalna in materialna statusna preoblikovanja. Posebno vrsto pa predstavlja preoblikovanje samostojnih podjetnikov, izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe in izčlenitev s prevzemom. Razlogi za preoblikovanje so različni, eden izmed najpomembnejših pa je zmanjšanje davčne obremenitve. Pri preoblikovanjih je moč videti povezanost davčnega in računovodskega vidika. Slovenski in nemški pravni sistem sta si dokaj podobna. Z vidika stroškov je nemški sistem cenejši od slovenskega.
Ključne besede: preoblikovanje samostojnega podjetnika, materialno statusno preoblikovanje pravno - organizacijskih oblik, davčni vidik, računovodski vidik, nemški pravni sistem
Objavljeno: 20.03.2014; Ogledov: 959; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (467,31 KB)

4.
NAČINI PRENEHANJA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA POSAMEZNIKA
Aleksandra Polajžer, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo načine prenehanja samostojnega podjetnika. Mednje štejemo osebni stečaj samostojnega podjetnika, kot tudi statusno preoblikovanje, ki pa je lahko posledica rednega prenehanja poslovanja in gre za nadaljnjo poslovanje po naslednikih ali drugih osebah. Kadar slišimo za prenehanje poslovanja nekega podjetja, v prvi fazi pomislimo za prezadolženost posameznika. Vendar to ni tako. Kot je že zgoraj navedeno, lahko gre za redno prenehanje, kot je na primer upokojitev podjetnika, ali zgolj za odločitev, da nekdo preneha poslovati. Mnoge podjetnike pa žene želja po večjem poslovanju, želja po večjem dobičku; ti se v velikih primerih odločijo za spremembo statusne oblike, in sicer iz s. p. v d. o. o. Ta oblika jim omogoča lažje poslovanje kot tudi določene davčne ugodnosti. Osebni stečaj s. p. je aktualna tema od leta 2008 dalje. Ko se podjetnik znajde v finančni krizi, kar je dandanes zelo pogost pojav v naši državi, mu ta sodni postopek olajša njegovo situacijo, saj je možen tudi odpust njegovih obveznosti. Se pa naš sodni sistem razlikuje od ostalih evropskih in je tudi dokaj blag ter nima nekih posledic, saj lahko podjetnik znova normalno posluje po zaključenem stečajnem postopku. Število osebnih stečajev v Sloveniji z leti narašča; menimo, da je to posledica gospodarske krize v Sloveniji kot tudi po svetu, kar zelo vpliva na normalno poslovanje podjetij po vsem svetu.
Ključne besede: samostojni podjetnik, statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika, prenehanje podjetnika in nadaljevanje po drugi osebi, osebni stečaj samostojnega podjetnika, osebni stečaj v tujini, statistika osebnih stečajev v Sloveniji
Objavljeno: 20.03.2014; Ogledov: 1146; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

5.
DAVČNO-PRAVNI VIDIKI IZGUBE STATUSA PODJETNIKA
Anita Avbar Salopek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem raziskovala davčni vidik izgube statusa podjetnika in sicer iz razloga prenehanja opravljanja dejavnosti in prenosa premoženja v gospodinjstvo, prenos dejavnosti podjetnika na drugega podjetnika z univerzalnim ali singularnim pravnim nasledstvom, davčno nevtralni prenos podjetja na družbo z omejeno odgovornostjo, davčne učinke smrti podjetnika in problematiko osebnega stečaja podjetnika v slovenskem prostoru. Evropsko prebivalstvo se stara in možnosti za prenos podjetij se povečujejo. V preteklosti so prenosi podjetij potekali znotraj družin, zaradi širše dostopnosti izobraževanja pa ima mlada generacija danes odprtih več možnosti poleg nadaljevanja družinskega podjetja. Prav tako imajo starši tudi manj otrok, zato imajo podjetniki manj možnosti, da najdejo naslednike znotraj družine. Prenehanje opravljanja dejavnosti podjetnika, ne glede na vzrok prenehanja, vpliva na davčno obremenitev podjetnika. Potrebne so bile številne davčne reforme, ki spodbujajo prenose znotraj družin in omogočajo statusno preoblikovanje podjetnika tako, da svoje podjetje z univerzalnim pravnim nasledstvom prenese na novo ali prevzemno kapitalsko družbo, ob pogojih, ki takšen postopek omogočajo. Podjetnikovo podjetje pa je v nekaterih primerih mogoče prenesti na naslednika tudi z univerzalnim ali singularnim pravnim nasledstvom. Univerzalno pravno nasledstvo zagotavlja prenos vseh sredstev, pravic in obveznosti z enim poslom, v nekaterih primerih pa se prenos lahko opravi brez davčnih posledic. V magistrski nalogi sem podrobno raziskala učinke prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika skozi prizmo različnih davkov: od davka na dodano vrednost, davka iz dejavnosti, davka na promet nepremičnin in dohodnine. V zaključnih ugotovitvah sem predstavila kratek povzetek davčnih učinkov iz različnih naslovov prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika.
Ključne besede: podjetnik, statusno preoblikovanje podjetnika, smrt podjetnika, osebni stečaj, davek iz dejavnosti
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 790; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
ZAPRTJE DEJAVNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Z VIDIKA RAZLIČNIH DAVČNIH UČINKOV
Renata Škedelj, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga bazira na proučitvi obdavčitve prenosa premoženja samostojnega podjetnika v privatno sfero (gospodinjstvo), ko se odloči zapreti svojo dejavnost. Samostojni podjetnik je oblika poslovnih subjektov, ki se spopada z mnogimi spremembami v svojem življenjskem ciklu, te pa nemalokrat vodijo do zaprtja dejavnosti. Pri slednjem se samostojni podjetnik sooča s povsem drugačno vsebino, nanašajočo na plejado predpisov, povezanimi s prenosom premoženja iz podjetja v gospodinjstvo. Pri tem je potrebno vzeti v obzir strukturo premoženja, proučiti možnost nadaljevanja po drugi pravni osebi, in navsezadnje, izračunati koliko davka je potrebno plačati, če premoženje prenese v gospodinjstvo ter od tam naprej prosto razpolaga z njim. Temu posledično, magistrska naloga izhaja iz teze, da zaprtje dejavnosti samostojnega podjetnika ne zagotavlja univerzalne davčne nevtralnosti. Temeljno vprašanje v magistrski nalogi je, kakšne in koliko davkov mora samostojni podjetnik plačati, če prenese premoženje v svoje gospodinjstvo, na drugo fizično osebo ali na drugo kapitalsko družbo oz. kombinacijo obeh možnosti. Kaj je prava odločitev ob dejstvu, da dejavnost v taki obliki ne more ali ne želi več opravljati, tudi v luči nove pokojninske zakonodaje, ki omogoča nadaljevanje opravljanja dejavnosti od delni vključitvi v obvezno zavarovanje in odpovedi delne pokojnine. Magistrska naloga se osredotoča na zaprtje dejavnosti samostojnega podjetnika. Prvi del naloge predstavlja splošni opis samostojnega podjetnika oziroma njegov pravni in davčni položaj, načine zaprtja dejavnosti, prenos sredstev med njegovim podjetjem in gospodinjstvom ter pravni in davčni položaj samostojnega podjetnika v Avstriji. Drugi del naloge proučuje primer samostojnega podjetnika pri njegovem zaprtju z vidika obdavčitve prenosa njegovega premoženja v gospodinjstvo z dohodnino, davkom na dodano vrednost, davkom na nepremičnine in davkom na motorna vozila, hkrati pa je predstavljen tudi davčni učinek in prihodki fizične osebe, ki razpolaga s premoženjem po zaprtju dejavnosti. Poleg zaprtja dejavnosti samostojnega podjetnika, je v nadaljevanju naloge predstavljen vidik obdavčitve ob delnem ohranjanju njegove dejavnosti. Poudarek je predvsem na prenosu premoženja ob zaprtju dejavnosti v privatno sfero (gospodinjstvo) in primerjava le-tega z avstrijsko ureditvijo.
Ključne besede: samostojni podjetnik, zapiranje s.p., prenos premoženja, obdavčitev nepremičnin, pokoj, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, obračun DDV, statusno preoblikovanje podjetnika, davčni učinki, davčna nevtralnost
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 1462; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici