| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
KVALITETA ŽIVLJENJA GOJENCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU VIŠNJA GORA
Brigita Langerholc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o kvaliteti življenja gojencev v Vzgojno - izobraževalnem zavodu (VIZ) v Višnji Gori. Ko govorimo o kvaliteti življenja, nas predvsem zanima kako in v kakšnih življenjskih pogojih živijo gojenci v vzgojno - izobraževalnem zavodu. Teoretični del diplomske naloge govori o čustveni in vedenjski motnji, ki spremlja otroke oz. mladostnike, da so vključeni v vzgojno - izobraževalni zavod, o težavnostnih stopnjah te motnje in o vzgojnih programih. Praktični del zajema raziskavo med anketiranimi gojenci Vzgojno - izobraževalnega zavoda Višnja Gora.
Ključne besede: VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNI ZAVOD, OTROCI IN MLADOSTNIKI S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI TEŽAVAMI, KVALITETA ŽIVLJENJA, MATERIALNO - SOCIALNO OKOLJE IN DRUŽINSKI STATUS.
Objavljeno: 04.12.2009; Ogledov: 2972; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (391,92 KB)

5.
DRUŽBENO-EKONOMSKI POLOŽAJ SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V OBDOBJU 1861–1941
Nina Krajcer, 2009, diplomsko delo

Opis: Naše učiteljstvo je bilo od samih začetkov svojega poklica revno in podrejeno predstavnikom posvetne ter cerkvene oblasti. V času revolucije 1848 so zaslutili nove možnosti za stanovski in poklicni razvoj, vendar so leta Bachovega absolutizma ter reakcije, zlasti pa konkordat 1855, razblinili njihove upe in pričakovanja. Slovenskemu učiteljstvu je šele tretji avstrijski šolski zakon 1869 prinesel nove možnosti za pridobitev enakopravnosti na gospodarskem, socialnem in političnem področju. Omogočil jim je boljše izobraževanje, več poklicne ter stanovske samostojnosti, neodvisnost od lokalnih dejavnikov — zlasti od cerkve ter duhovščine — kljub temu pa je mnogo učiteljev še vedno opravljalo cerkovniško delo in zanemarjalo šolo ter lastno izobraževanje. Učitelji so se vse pogosteje oglašali v političnih časopisih, še posebej kritični so bili v lastnih glasilih. Vključevali so se tudi v politične stranke, kjer so iskali zaščito in pomoč v boju za gmotno eksistenco, za politične, državljanske in človečanske pravice, ki so jih kratili predvsem Slovencem tuji elementi in duhovščina. Učiteljstvo je bilo močno podrejeno državi, birokraciji in lokalnim veljakom ter celo preprostemu ljudstvu, ki je čutilo njihovo duhovno ter materialno stisko, odvisnost in nemoč. Te razmere so se zaostrovale vse do konca prve svetovne vojne in nadaljevale med vojnama, ko si je učiteljstvo še naprej na različne načine prizadevalo za materialno, socialno, politično ter kulturno emancipacijo.
Ključne besede: družbeno-ekonomski položaj, formalnopravni položaj, status, učiteljstvo, izobraževanje, zgodovinski pregledi
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1895; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

6.
UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI
Mojca Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je ena izmed delikatnih tem, ki buri duhove po vsem svetu. Zgodovinsko ni povsem jasno, kako pogosto se je razpravljalo o etiki umetne prekinitve nosečnosti, vendar se je splošno pravno urejanje začelo šele v 18. stoletju. Danes je umetna prekinitev nosečnosti povsod po svetu zdravstveno in socialno neželen ukrep za uravnavanje rojstev in predstavlja le izhod v sili. Kljub vsem modernim metodam kontracepcije in njihovi široki dostopnosti, ter večji informiranosti, še vedno ostajajo številna dekleta in ženske, ki zaradi najrazličnejših razlogov svojo nosečnost zaznavajo kot neželeno. Umetna prekinitev nosečnosti ostaja edino sredstvo za preprečitev rojstva po spočetju. Za oblikovanje stališča in podajanje vrednostnih sodb je pomembno, da smo dobro informirani, saj nam le to omogoča objektivnejšo in bolj kritično presojo o umetni prekinitvi nosečnosti, vpogled v nasprotujoče stališče pa nam pripomore k večji tolerantnosti do slednjega. Stališča do umetne prekinitve nosečnosti temeljijo na tehtanju različnih vrednot, te pa so največkrat povezane tudi z moralno obsodbo žensk, ki so pripravljene te vrednote kršiti iz lastnih bolj ali manj sebičnih razlogov.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, abortus, splav, zgodovina umetne prekinitve nosečnosti, pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti, pravni status zarodka
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 5315; Prenosov: 1714
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

7.
PRAVNA UREDITEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Sašo Ostrožnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o razvoju krajevnih skupnosti kot ožjih delov občine od njihovih prvih zametkov po narodnoosvobodilni vojni, do njihove formalne uvedbe z ustavo leta 1963 in do sedanje pravne ureditve. Z osamosvojitvijo Republike Slovenje je prišlo do uvedbe lokalne samouprave. Po Zakonu o lokalni samoupravi, je občina postala temeljna samoupravna lokalna skupnost. Pravica občine je, da na svojem območju ustanovi ožje dele občine, kot so krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Ali bo občina ustanovila ožje dele občine je povsem odvisno od nje same. Pred osamosvojitvijo Republike Slovenije je bil položaj krajevnih skupnosti drugačen. Tako imenovane komune so opravljale državne naloge na lokalni ravni, krajevne skupnosti pa so opravljale naloge lokalnega pomena, ki so služile zadovoljevanju potreb in interesov lokalnega prebivalstva. Posebej je prikazana problematika krajevnih skupnosti v zvezi s priznavanjem pravne osebnosti, katera je podkrepljena z dvema analizama sodnih odločb, in sicer z eno sodno odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in z eno ustavno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. V nadaljevanju diplomske naloge je prikazana pravna ureditev krajevnih skupnosti v Občini Zagorje ob Savi. Podrobneje so predstavljene njihove naloge, organizacija in način financiranja. Poleg tega je prikazan dejanski primer razpada krajevne skupnosti Senožeti-Tirna v krajevno skupnost Šentlambert in krajevno skupnost Tirna.
Ključne besede: Krajevna skupnost, Pravna subjektiviteta krajevne skupnosti, Pravni status, Samoupravni družbeni odnosi, Ožji deli občine, Lokalna samouprava, Občina
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 3429; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (337,43 KB)

8.
VROČINSKI KRČI PRI OTROKU, OSKRBA NA TERENU IN TRANSPORT
Marko Miklič, 2010, diplomsko delo

Opis: Vročinski krči so najpogostejša oblika cerebralnih krčev pri otrocih, pojavijo se pri 2-5 % vseh otrok med starostjo 6 mesecev in 6 let pri povišani telesni temperaturi. Najpogosteje so vzrok okužbe dihal, prebavil ali vnetje srednjega ušesa ter druga infekcijska stanja. Ključno je razlikovanje med vročinskimi krči in krči ob okužbi centralnega živčevja, saj sta zdravljenje in prognoza obeh stanj bistveno drugačna. Velika večina krčev je enostavnih. Če krči trajajo dlje kot 15 minut, so parcialni, jih spremljajo fokalni nevrološki izpadi oziroma se ponovijo znotraj 24 ur, govorimo o zapletenih vročinskih krčih. Redka oblika je vročinski epileptični status, ki je lahko tudi smrten. Sicer krči praviloma izzvenijo sami od sebe in nimajo posledic. Reakcija staršev ob povišani telesni temperaturi pogosto privede do prehitrega zniževanja temperature, ki je pomemben obrambni mehanizem organizma. Metode zniževanja so fizikalne in medikamentozne. Pri vročinskih krčih je pomembno, da starši ostanejo mirni, otroka namestijo v ustrezen položaj in ga opazujejo do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči, če je le-ta potrebna. Pri nujni medicinski pomoči je bistvenega pomena kvaliteten sprejem klica, ki ekipi zagotovi zadosten vir podatkov in s tem boljšo pripravo na samo intervencijo. Pomembno je dobro poznavanje pripomočkov za oskrbo otrok, ki jih imamo na voljo. Sam transport, in pa predaja v bolnišnici, naj bi potekal po usklajenem protokolu. Zavedati se je potrebno, da je otrok v takšni situaciji zelo prestrašen in da mu pravilen pristop zdravstvenega osebja, in tudi prisotnost staršev, zmanjša stres, ki ga doživlja. V empiričnem delu diplomske naloge smo s pomočjo anketirancev, ki so obiskali razvojno ambulanto in otroški dispanzer Zdravstvenega doma Krško, izvedli raziskavo na temo seznanjenosti staršev o povišanju telesne temperature in vročinskih krčev. V anketi, ki smo jo izvedli v mesecu marcu 2010, je sodelovalo 60 staršev, ki so odgovorili na 14 anketnih vprašanj. Anketo smo izvedli anonimno, uporabili smo deskriptivno metodo dela. Rezultate smo analizirali in predstavili v obliki grafov.
Ključne besede: vročinski krči, otrok, povišana telesna temperatura, enostavni, kompleksni, status epileptikus, oskrba na terenu, transport
Objavljeno: 06.10.2010; Ogledov: 2871; Prenosov: 710
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Fazni model prevzema novih izdelkov v serijsko proizvodnjo
Andrej Vehar, 2010, diplomsko delo

Opis: Glede na zahteve trga po kratkem času, ki poteče od povpraševanja, pa do tekoče — nemotene serijske proizvodnje, mora biti prehod iz faze razvoja, testiranj na redno serijo čim krajši in s čim manj zapleti. V ta namen je bil razvit model faznega prevzema novih izdelkov v serijsko proizvodnjo. Projekt vzpostavitve omenjenega modela je v projektni bazi zaveden kot organizacijski projekt, kar pomeni, da projekt ne daje direktnih prihrankov, se pa zavedamo, da s pomočjo omenjenega modela lahko prihranimo marsikatero uro, popravilo orodja, zmanjšamo izmet ob serijskem zagonu, znižamo motnje proizvodnje, ter tako doprinesemo tudi k zniževanju stroškov precej več, kot bi sicer pričakovali. Ravno tako zmanjšamo možnost zapletov v serijski proizvodnji, ter tako povečamo zadovoljstvo odjemalcev, kar pa je naš glavni cilj, saj le tako lahko pričakujemo nadaljnjo rast organizacije.
Ključne besede: Model, projekt, statistični nadzor procesa, celovito vodenje kakovosti, nenehno izboljševanje, vzorčenje, status aktivnosti, vprašalnik, funkcionalnost in montabilnost, diagram poteka, učinkovitost proizvodnega procesa.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2085; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

10.
ZAPOSLOVANJE MLADIH IN NJIHOVA SOCIALNA VARNOST
Selma Čerič, 2011, magistrsko delo

Opis: V sodobni družbi prihaja do bistvenih sprememb pri prehodih mladih na področje dela in v zaposlitev, saj ti postajajo kompleksnejši in bolj diferencirani kot v preteklosti. Opuščanje koncepta polne zaposlenosti prispeva k večji negotovosti pri osamosvajanju in vstopanju mladih v svet dela. V sedanjem času je veliko pozornosti namenjene fleksibilnim zaposlitvam. Vse bolj se vpeljujejo nove nestandardne oz. postmoderne oblike zaposlovanja, kot so samozaposlovanje, zaposlitev za določen čas in s skrajšanim delovnim časom. Odprto ostaja vprašanje, ali te zaposlitve vodijo v stabilno zaposlitev ali predstavljajo past in vodijo mlade v marginalizacijo in izključenost. Za mlade je značilno, da že v času šolanja občasno sezonsko, počitniško ali honorarno bolj ali manj redno opravljajo delo za plačilo in občasno vstopajo na trg dela. Dotok mladih iz šol med brezposelne je značilen za vse države. Prispevajo k vsem vrstam brezposelnosti: k frikcijski, ker prvič iščejo primerna delovna mesta, za kar jim manjka ustreznih izkušenj; k ciklični zaradi sezonsko neenakomernega zapuščanja šol in k strukturni, ker sistem rednega izobraževanja pogosto ne sledi ali ne more slediti spremembam v strukturi proizvodnje, pri čemer mladim manjka predvsem ustreznih delovnih izkušenj. Zanje je torej značilno menjavanje nezaposlenosti z obštudijskimi in delnimi zaposlitvami. Večina jih pogosto vstopa v začasna delovna razmerja in so zaradi tega izpostavljeni tveganju zaporednih obdobij brezposelnosti. Pri selekciji zaposlitev gre v prvi vrsti za kriterij izobrazbe oziroma kvalificiranosti in delovnih izkušenj, v želji po minimaliziranju tveganja pa delodajalci vse bolj ocenjujejo tudi določene osebnostne lastnosti, kot so zanesljivost, prizadevnost itd. Ti pogoji za vstop na trg dela najbolj oblikujejo ranljive skupine mladih, med katere spadajo posamezniki s pomanjkljivo izobrazbo, neustrezno kvalifikacijo, mladi iz nižjih socialnih slojev in manjšin, imigranti ter v določenih okoliščinah dekleta. Te skupine še posebej izstopajo tam, kjer je splošna stopnja brezposelnosti velika. Ugotovitve European youth foruma (2001) kažejo, da v zadnjih dveh desetletjih prehajanje mladih v svet dela zaznamujejo tri glavne spremembe: čas prehoda zaradi podaljševanja izobraževanja nastopi v poznejši fazi posameznikovega življenja; trajanje prehoda se podaljšuje zaradi negotovosti na trgu dela in vključevanja v občasne oblike dela; mladi pa so zaradi deregulacije trga delovne sile, sprememb v sistemu socialnega varstva in zmanjševanja povprečnih dohodkov bolj ranljivi in nezavarovani. Vpogled v statistiko podatkov (Letno poročilo Zavoda RS za zaposlovanje) razkrije, da se problematika brezposelnosti mladih v Sloveniji kljub celotni ugodni sliki relativno nizke stopnje brezposelnosti v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami aktualizira in da narašča predvsem brezposelnost prvih iskalcev zaposlitve. Vendar pa se je stopnja mladih brezposelnih zaradi gospodarske krize v preteklem letu kar precej dvignila. Statistični podatki kažejo, da je imela Evropska unija pred zadnjo pridružitvijo novih članic približno sedem milijonov mladih brezposelnih, starih do 25 let, od teh 40 % dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da so bili brezposelni več kot leto dni. Višja stopnja brezposelnosti pri mladih kot v drugih starostnih skupinah je sicer pričakovana, ugotovitve pa kažejo, da je v Evropi brezposelnost mladih višja od stopnje brezposelnosti celotne populacije, zato je opozoriti na resnost problema marginalizacije in izključenosti mladih. V zadnjih letih število srednješolcev in diplomantov strmo narašča, trg delovne sile pa žal takšnega bremena ne zmore. Mogoče ni toliko problem v številu delovnih mest kot to, da so delovna mesta za določene poklice omejena, iskalcev tovrstnih zaposlitev pa je enostavno preveč. Slovenska ekonomija se vedno bolj razvija v smeri tehnološko zahtevne in storitveno naravnane ekonomije, kar predpostavlja potrebo po visoko i
Ključne besede: Mladi, brezposelnost, vstop na trg delovne sile, študentsko delo, socialni status, socialna varnost.
Objavljeno: 01.08.2011; Ogledov: 2082; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici