| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravice otrok športnikov v srednji šoli
Iva Polanec, 2020, diplomsko delo

Opis: Kljub temu, da pojem nadarjenosti v strokovni literaturi ni enotno opredeljen, strokovnjaki soglašajo, da so nadarjeni otroci tisti, ki v določenem pogledu prekašajo skupino enako starih vrstnikov. Športno nadarjeni otroci postanejo športniki z registracijo pri nacionalni panožni športni zvezi in s tekmovanjem v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih zvez. Šola in celotna družba naj bi zaščitila in upoštevala avtonomijo mladih športnikov z vsemi njihovimi različnimi zmožnostmi. Šolska zakonodaja (Zakon o gimnazijah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) zagotavljata dijakom športnikom lažje usklajevanje šolskih obveznosti s športnimi. Vsak srednješolec ima možnost pridobitve statusa dijaka športnika, katerega podrobneje ureja Pravilnik o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako se pravice športno nadarjenih otrok zagotavljajo v slovenskih srednjih šolah in raziskati, v kakšni meri je urejena prilagoditev otrok športnikov pri šolskih obveznostih v slovenski zakonodaji.
Ključne besede: športna nadarjenost, pravice, šport, šola in šport, status športnika
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 396; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (608,50 KB)

2.
Uporaba zgoščevalcev hrane v zdravstveni negi starostnika z motnjami požiranja
Špela Laci, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Podhranjenost in dehidriranost sta najpogostejša problema, ki se pogosto pojavita v starosti, zaradi oslabljenega požiranja in povzroča negativne vplive na zdravje. Veliko starostnikov z motnami požiranja uporablja zgoščevalce hrane. Opisali smo glavne značilnosti uporabe zgoščevalcev hrane in analizirali mnenja uporabnikov. Raziskovalne metode: Izveden je bil integrativni pregled strokovne in znanstvene literature. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Literaturo smo iskali v bazah podatkov: Medline/CINAHL, Science Direct, Wiley, PubMed, Web of Science in SAGE, glede na vključitvene in izključitvene kriterije oblikovane na osnovi raziskovalnega vprašanja. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama po metodi vsebinske analize. Rezultati: Analizirali in pregledali smo 15 člankov. Oblikovali smo glavne vsebinske kategorije: Razširjenost uporabe zgoščevalcev hrane; Določevanje gostote tekočine; Uživanje zgoščene tekočine; Ocena hidracije/prehranskega statusa in Prednosti uporabe zgoščevalcev. Avtorji opozarjajo na razlike v pripravi hrane/tekočine, saj ni standardnih algoritmov za pripravo in uporabo. Hrano z zgoščevalci opisujejo kot neokusno, zrnato. Razprava in sklep: Ob pravilni uporabi veljajo zgoščevalci hrane kot učinkovit pripomoček pri osebah z motnjami požiranja. Ob nepravilni uporabi lahko pride do nenamernih zapletov in zmanjšanja kakovost življenja. Prednostna naloga zdravstvenih delavcev je ocenjevanje potreb po uporabi zgoščevalcev hrane. Medicinske sestre imajo premalo znanja za odmerjanje in pripravo zgoščenih tekočin/hrane, upoštevati morajo navodila uporabe in naročila zdravnikov. Priporoča se več raziskav in poučevaja zdravstvenih delavcev iz področja prehrane in dodatkov za prehranjevanje starostnikov z motnjami požiranja.
Ključne besede: disfagija, zgoščevalci hrane, pacient, prehranski status, dehidracija
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 405; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (614,33 KB)

3.
Socialni cilji kot dejavnik medvrstniškega nasilja pri mladostnikih
Anja Mikl, 2020, magistrsko delo

Opis: Otroci oz. učenci v obdobju šolanja preživijo bistveno več časa v šolskem okolju kot drugje, zaradi česa imajo te izkušnje kritično vlogo pri njihovem kognitivnem, socialnem in čustvenem razvoju. Izkušnja medvrstniškega nasilja za posameznika in šolsko okolje predstavlja neprijetno izkušnjo z možnimi negativnimi izidi. V obdobju mladostništva je medvrstniško nasilje velikokrat v strateški vlogi dokazovanja ali vzdrževanja posameznikovega socialnega statusa. Pomembno vlogo pri slednjem imajo prav socialni cilji, ki so eden izmed glavnih motivov za izvajanje medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo in pomen socialnih ciljev v kontekstu medvrstniškega nasilja. Končni vzorec je zajemal 2039 učencev višjih razredov 20 osnovnih in srednjih šol. Starost učencev je od 13 do 22 let (M = 15,48). Rezultati so pokazali, da učenci z visoko izraženimi socialnimi cilji po priljubljenosti v višji meri poročajo o izvajanju nasilnega vedenja. O večjem izvajanju slednjega, predvsem odnosnega medvrstniškega nasilja, so prav tako poročali učenci, ki so bili v primerjavi z drugimi bolj negotovi zaradi svojega socialnega statusa v vrstniški skupini. Prav tako smo preverili, ali se pojavljajo razlike pri učencih, ki imajo visoke cilje po priljubljenosti, a v vrstniški skupini niso prepoznani kot takšni (angl. wannnabes). Pokazalo se je, da ta skupina učencev poroča o višji stopnji viktimizacije, predvsem odnosni in besedni. Na podlagi tega lahko sklepamo, da gre za rizično skupino učencev, zaradi česa bi bilo smiselno pripraviti intervencije na skupinski ravni, ki smo jih predstavili v diskusiji. Rezultati analiz so prav tako pokazali, da osnovnošolci poročajo o višjih socialnih ciljih po priljubljenosti kot srednješolci. Pri preverjanju razlik med spoloma se je pokazalo, da fantje v večji meri poročajo o ciljih po priljubljenosti, medtem ko so dekleta v večji meri poročala o višjih socialnih ciljih po sprejetosti, prav tako so, v primerjavi z fanti, poročala o večji negotovosti zaradi svojega socialnega statusa. Rezultati raziskave nam lahko tako pomagajo bolje razumeti funkcijo nasilnega vedenja in k priljubljenosti usmerjenih vedenj v mreži vrstniških odnosov.
Ključne besede: socialni cilji, priljubljenost, sprejetost, negotovost zaradi socialnega statusa, mladostniki, vrstniški status, medvrstniško nasilje
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 324; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (713,06 KB)

4.
Rezidentski status fizičnih oseb v Republiki Sloveniji
Samanta Štancer, 2019, diplomsko delo

Opis: V času, v katerem ima čedalje večji vpliv svetovna globalizacija, ki vpliva na pretok kapitala, razmere v gospodarstvu ter pretok dela in poslovnih zadev izven države, zavezancem za davek nastajajo različne težave. V takšnih razmerah se uporabljajo različne mednarodne pogodbe, ki jih med seboj sklenejo različne države in so zelo pomembne ter vse bolj aktualne. Davčne ovire, ki nastanejo pri mednarodnem trgovanju, se tako odpravljajo z mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojega obdavčevanja, s tem pa se zmanjšujejo tudi možnost nastanka davčnih utaj. Rezidenti Republike Slovenije smo obdavčeni po svetovnem dohodku, kar pomeni, da obdavčitev temelji na obdavčevanju dohodkov, ne glede na to, kje je bil dohodek prejet, ali v Republiki Sloveniji ali zunaj nje. Na dvojno obdavčevanje pomembno vplivajo določbe, ki so zapisane v davčni zakonodaji, in mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Ključne besede: status rezidenta, nerezident, konvencija, mednarodno obdavčenje, dvojna obdavčitev
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 307; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (8,26 MB)

5.
Odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo ter debelostjo med mladimi v Sloveniji
David Rihtarič, 2019, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo smo preučili odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo ter debelostjo med mladimi v Sloveniji. V okviru teoretičnega dela naloge smo predstavili izsledke domačih in tujih avtorjev, ki opredeljujejo odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo. Analiza empiričnega dela magistrske naloge je temeljila na sekundarni analizi podatkov reprezentativnega vzorca mladih v Sloveniji v starostni skupini 16−27 let. Za merjenje socioekonomskega statusa smo izbrali različne kazalnike, kot so izobrazba staršev, ki smo jo nadalje ločili na izobrazbo očeta in izobrazbo matere, osebni dohodek mladostnika ter samoocenjeni materialni položaj družine. Prav tako smo preučili, kateri dejavniki povečujejo oz. zmanjšujejo verjetnost za prekomerno telesno težo in debelost med mladimi v Sloveniji. Rezultati naše raziskave so pokazali, da združena starševska izobrazba ne zmanjšuje verjetnosti za prekomerno telesno težo in debelost, na drugi strani pa sta tako višja materina kot očetova izobrazba povezana z nižjimi obeti za prekomerno telesno težo in debelost. Nadalje se je izkazalo, da višji dohodek mladostnika povečuje verjetnost za prekomerno telesno težo in da višji samoocenjeni materialni položaj družine ni povezan z nižjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost. Ugotovili smo tudi, da pogostejše uživanje sadja in zelenjave ter pogostejša telesna dejavnost ne znižujeta verjetnosti za prekomerno telesno težo. Prav tako smo ugotovili, da je pogostejše uživanje alkohola povezano z višjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost, kajenje cigaret pa ne. Ugotovili smo tudi, da je pogostejše gledanje televizije povezano z višjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost med mladimi. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da noben izmed preučenih dejavnikov ni mediator (pojasnjevalec) odnosa med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo in debelostjo med mladimi v Sloveniji.
Ključne besede: socioekonomski status, prekomerna telesna teža, debelost, mladi, Slovenija
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 403; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
Zaposlovanje in prilagoditve delovnega mesta pri pacientih z epilepsijo
Viktorija Malek, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Neobvladovanje epileptičnih napadov zmanjšuje kakovost življenja, njihova pojavnost predstavlja večje tveganje za brezposelnost. Namen zaključnega dela je raziskati problematiko zaposlovanja in pomen prilagoditve delovnega mesta pri pacientih z epilepsijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, izvedli smo sistematični pregled literature z analizo slovenske in tuje literature. V končno analizo smo vključili 20 člankov, pri tem nam je bil v pomoč PRISMA flow diagram. Rezultati: Ugotovljeni negativni dejavniki zaposlovanja pri pacientih z epilepsijo so stigmatizacija, socialna izolacija, neobvladovanje napadov, nepoznavanje epilepsije, stres, sramovanje napadov, finančna stiska, pomanjkanje podpore, pomanjkljiva izobrazba, prisotnost drugih bolezni, prejemanje nadomestil in dalj časa trajajoča rehabilitacija. Pozitivni zaposlitveni dejavniki so svetovanje, dejavnost služb poklicne rehabilitacije, samospoštovanje, opravljanje službe zaradi osebnih ciljev in zadovoljstva, možnost izobraževanja, podpore bližnjih, nadzor nad epileptičnimi napadi, imetje vozniškega dovoljenja in manjša doza antiepileptikov. Prilagoditve delovnega mesta zajemajo ocenitev primernosti delovnega mesta, upoštevanje vrste epilepsije, uporabo akcijskega plana, informiranje sodelavcev in delodajalca o bolezni, možnost prilagoditve urnika in počitka, delo od doma ali bližje domu, uporabo raznih pripomočkov/naprav za izboljšanje varnosti in opravljanje delovnih nalog, izogibanje sprožilnim dejavnikom, upoštevanje poklicnih omejitev in zakonodaje, prerazporeditev delovnih nalog ter pomoč svetovalnih služb. Diskusija in zaključek: Obvladovanje epileptičnih napadov pripomore k boljši zaposljivosti, zaposlitvenim možnostim in boljšemu opravljanju službenih dolžnosti. Vzpodbujanje k vključevanju pacientov z epilepsijo na trg dela, prilagoditve in podpora na delovnem mestu omogočajo, da oboleli pozitivno gledajo na svojo bolezen.
Ključne besede: obvladovanje epilepsije, zaposlitveni status, ohranitev zaposlitve, podpora, varnost pri delu.
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 591; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (563,97 KB)

7.
Analiza plagiatorstva v akademskih delih
Katja Zupan, 2018, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ko so naši medosebni odnosi usmerjeni predvsem v tekmovanje. Pretirana želja po uspehu, ki v modernih družbah predstavlja temeljno vrednoto, nas velikokrat pripelje v neetične in konfliktne situacije. Odklonsko vedenje posameznikov je v določeni meri za družbo pozitivno in funkcionalno, saj vsi ljudje ne zmorejo ponotranjiti skupnih pravil in vrednot. Nekateri se znajdejo v precepu. Zavedajo se, da sta zmanjšan ugled in vpliv v družbi posledica njihovega neuspeha. Tako začnejo uporabljati različne metode in velikokrat tudi prepovedane (kaznive) načine, ki bi jim lahko zagotovili uspešnejše življenje in s tem povezan višji družbeni status. Plagiatorji se v sistemu prilagoditve znajdejo med inovatorji, ki iščejo nove, drugačne, drzne načine doseganja svojih ciljev. Kupovanje in prepisovanje diplomskih, magistrskih, doktorskih in celo seminarskih nalog ter opuščanje navajanja avtorjev (zlasti v zaključnih delih) jasno kažejo na to, da je stopnja tolerance do pojava plagiatorstva na neverjetno visoki ravni. V nadaljevanju bomo predstavili motive in posledice tovrstnega goljufanja.
Ključne besede: magistrska dela, goljufanje, plagiatorstvo, družbeni status, intelektualna lastnina, odklonskost
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 485; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (978,41 KB)

8.
Slovenska jezikovna infrastruktura kot jezikovnopolitično vprašanje
Nina Ledinek, 2018, strokovni članek

Opis: V prispevku se s stanjem na področju oblikovanja slovenske jezikovne infrastrukture ukvarjam kot z jezikovnopolitičnim vprašanjem. Prispevek prinaša analizo aktualne pravne, finančne in organizacijske ureditve področja, predstavlja pa tudi ključne izsledke o infrastrukturnih potrebah uporabnikov, kot so bile prepoznane na podlagi analize in interpretacije podatkov iz ankete, izvedene v okviru projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov.
Ključne besede: sociolingvistika, jezikovna politika, status jezika, korpus jezika, jezikovni viri, jezikovne tehnologije
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 851; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (553,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov
Nataša Gliha Komac, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prinaša uvid v metodološka izhodišča ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije (RS) in njeni uporabniki,2 katerega osrednji namen je bil popis aktualnih potreb jezikovnih uporabnikov na ozemlju RS in uporabnikov slovenskega jezika v sosednjih državah in drugod po svetu. Gre za edinstven in celosten poskus, kako pri načrtovanju nadaljnje jezikovne politike v čim večjem obsegu dejavno vključiti jezikovne uporabnike. Pri projektu so sodelovali raziskovalci in strokovnjaki, poznavalci različnih področij javnega življenja v RS in življenja slovenske jezikovne skupnosti zunaj RS – pomembno vlogo so imeli pravni strokovnjaki –, k sodelovanju v spletni raziskavi pa so bile povabljene različne skupine jezikovnih uporabnikov, in sicer tako specializirani kot splošni jezikovni uporabniki.
Ključne besede: jezikovna politika, jezikovni status, jezikovni korpus, jezikovna raba, jezikovni uporabnik
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 458; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (384,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Some regulatory dilemmas of artificial termination of pregnancy in Slovenian and comparative law
Viktorija Žnidaršič Skubic, 2017

Opis: The article deals with the issue of the artificial termination of pregnancy through the prism of, typically, conflicting relations between the subjects involved and their interests. It specifically addresses the most contentious and morally-ethically as well as legally complicated relationship between the pregnant woman (the future mother) and the embryo or pre-embryo. The article explains the positions of legal theory and jurisprudence in Slovenia and abroad regarding the status of an embryo as a legal person. The authoress moreover touches the question of legal status of the (potential future) father of such an embryo and presents regulations dealing with artificial termination of pregnancy in domestic and comparative law. Through a schematic summary of typical characteristics of such regulations around the world, which greatly differs in details, the author highlights their basic characteristics as well as individual trends in the field.
Ključne besede: artificial termination of pregnancy, abortion, legal status of embryo, reproductive autonomy, right to the artificial termination of pregnancy
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 615; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (464,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici