1. Kriminaliteta v Ljubljani v času pandemije covida-19 : magistrsko deloSara Pintar, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana kriminaliteta v Ljubljani v času pandemije koronavirusa covid-19, ki se je začela konec leta 2019. Prizadela je skoraj vse države in ozemlja sveta. Ker se je koronavirus covid-19 nenadzorovano širil, so številne vlade sprejele ukrepe za zajezitev širjenja okužb. Eden najbolj ključnih ukrepov, ki je vplival na spremembe gibanja kriminalitete, je bil omejevanje gibanja ljudi. Ljudi je prisilil, da so ostali doma.
Prvi del magistrskega je teoretičen. V njem so predstavljeni ukrepi, ki jih je Slovenija sprejela za zajezitev koronavirusa covid-19, gibanje kriminalitete v času pandemije, kriminaliteta v Sloveniji med prvim in drugim valom pandemije covid-19, kako so izkoristili covid-19 za izvajanje kriminalitete, vzroki za porast oziroma upad kriminalitete in pa predvidevanja o kriminaliteti po pandemiji.
Drug del magistrskega dela pa zajema empirični del, ki temelji na raziskavi kriminalitete v mestu Ljubljana v času pandemije koronavirusa covid-19. Na podlagi podatkov, ki smo jih dobili od drugih avtorjev, smo lahko analizirali najpogostejša premoženjska in nasilna kazniva dejanja za obdobje od 1. 1. do 31. 8. 2020 in jih primerjali z letom 2019. Zaznali smo upad vlomov, tatvin, ropov, hudih telesnih poškodb, posilstev, nasilja v družini. V porastu pa so bili umori, tatvine motornih vozil in roparske tatvine.
Ključne besede: vrste kriminalitete, statistični pregledi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.05.2022; Ogledov: 931; Prenosov: 137
 Celotno besedilo (1,68 MB) |
2. Pregled kriminalitete zoper okolje, prostor in naravne dobrine : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBlaž Zupančič, 2021, diplomsko delo Opis: Onesnaževanje in uničevanje okolja predstavljata enega izmed glavnih problemov sodobne družbe, ker tovrstna dejanja škodujejo človeštvu so ta zakonsko prepovedana. Pri dejanjih obremenjevanja in uničevanja okolja pričnemo govoriti o ekološki kriminaliteti, katera obsega vsakršno dejanje ogrožanja in obremenjevanja okolja in je kot tako prepovedano s kazensko zakonodajo. Posebnost tovrstne kriminalitete predstavlja zapletenost in dolgotrajnost pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj in predstavljajo eno izmed najbolj razvijajočih in najzapletenejših vrst kriminalitete v svetu. Področje ekološke kriminalitete predstavlja polje zanimanja najrazličnejših znanstvenih ved, saj je pri razumevanju le te potrebno ohranjati multidisciplinaren, interdisciplinaren in transdisciplinaren pogled. Ekološka kriminaliteta predstavlja predmet preučevanja ekološke kriminologije, družboslovne vede, katera preučuje oblike ogrožanja okolja, okoljevarstveno zakonodajo ter okoljevarstvene ukrepe. Varovanje okolja je najuspešnejše ob zaščiti okolja s celovitimi ukrepi varovanja pri katerih največjo vlogo igra pravno varstvo okolja. V Sloveniji pravno varstvo okolja predstavljajo zakonski ter podzakonski pravni akti, med katerimi glavno vlogo igra Kazenski zakonik, v katerem so zajeta kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Zakonodajalec v Sloveniji skrb za odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj nalaga policiji, tožilstvu, preiskovalnemu sodniku, redarstvu ter Inšpektoratu za okolje in prostor. Policija pri svojem delu odkriva, preiskuje ter evidentira kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Vsako leto slovenska policija objavi uradno statistiko evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v kateri so zajete vse značilnosti tovrstnih kaznivih dejanj. Pregled uradne statistike policije za obdobje 20 let, med letoma 2001 in 2020, je pokazal da se trend evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v Sloveniji povečuje, saj vsako leto evidentira vedno več tovrstnih kaznivih dejanj.
Ključne besede: kriminaliteta, okoljska kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, preiskovanje, policijsko delo, pravna ureditev, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 993; Prenosov: 91
Celotno besedilo (680,28 KB) |
3. Družinsko nasilje na območju Policijske uprave Murska Sobota v letih 2005-2015 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDanijela Šebjanič, 2016, diplomsko delo Opis: Kot nas učijo že od malih nog, je družina osnovna celica družbe. Po tradicionalnih prepričanjih predstavlja družina za otroka »varno zavetje« in tako rekoč prvi stik s fizičnim, čustvenim in socialnim svetom. Veščin, ki se jih otrok nauči v otroštvu, ne pozabi nikoli več. Družinsko življenje, ravnanje v različnih razmerah in reševanje problemov so stvari, ki v otroštvu posamezniku določajo njegovo življenje in življenje ljudi, s katerimi bo preživel svoja leta. Žal se prepogosto spregleda dejstvo, da vse družine ne predstavljajo varnega in ljubečega okolja in so otroci v njih žrtve zlorab, nasilja in zanemarjanja ali pa so priča temu.
Da je nasilje v družinah sploh postalo prepoznaven in viden problem, se imamo zahvaliti predvsem akcijam in pobudam feminističnih aktivistk, posameznicam, ki so se pričele združevati v skupine za (samo)pomoč, in predstavnikom in predstavnicam nevladnih in neprofitnih organizacij. Kljub temu je področje, ki naj bi urejalo nasilje v družini, vse prej kot urejeno. Pri dotrajani in luknjasti zakonodaji se pogosto zdi, da ščiti storilca, in ne žrtve.
V diplomskem delu pred vami smo proučevali nasilje v družini na območju Policijske uprave Murska Sobota med letoma 2005 in 2015. S sekundarno analizo statističnih podatkov policije, ki smo jih pridobili na internetu, smo ugotovili, kako se je gibalo število prijavljenih dejanj in prekrškov v omenjenem desetletju. Hipoteze, zastavljene na začetku naloge, smo po statistični analizi testirali in jih ustrezno potrdili ali ovrgli.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, preprečevanje, policija, policijsko delo, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1583; Prenosov: 165
Celotno besedilo (562,14 KB) |
4. Analiza kaznivih dejanj na Policijski postaji Ljubljana Šiška med letom 2008 in 2013 : diplomsko delo univerzitetnega študijaAleš Česenj, 2016, diplomsko delo Opis: Kazniva dejanja so pogost pojav velik problem v družbi. Storilci se zaradi različnih vzrokov oziroma nagibov odločajo za kršitev družbenih norm in s tem storitev kaznivega dejanja. Ljubljana je glavno in hkrati največje mesto v Sloveniji v njen obrobni del pa spada tudi območje Policijske postaje Ljubljana Šiška, kjer je zaradi večje gostote oziroma pretočnosti ljudi več priložnosti storilce kaznivih dejanj.
S pomočjo podatkov pridobljenih od Policijske uprave Ljubljana in Statističnega urada Republike Slovenije smo analizirali kazniva dejanja na območju Policijske postaje Ljubljana Šiška v časovnem obdobju od leta 2008 do leta 2013. Analizo smo opravili tako, da smo najprej analizirali posamezna leta, ki smo jih nato primerjali med seboj. Na podlagi analize smo ugotovili, da največji delež storjenih kaznivih dejanj na območju Policijske postaje Ljubljana Šiška v časovnem obdobju od leta 2008 do leta 2013 predstavljajo kazniva dejanja s področja premoženjske kriminalitete.
V nadaljevanju smo z uporabo programa ArcGIS opravili analizo kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete na območju Policijske postaje Ljubljana Šiška v časovnem obdobju od leta 2008 do leta 2013, ki nam je pomagala odgovoriti na postavljene teze. Pri analizi smo proučevali tako časovne, kot prostorske značilnosti premoženjske kriminalitete.
Ugotovili smo, da se kazniva dejanja s področja premoženjske kriminalitete dogajajo predvsem na območju blokovskih naselij in v bližini nakupovalnih centrov, največ na Celovški cesti in Vodnikovi cesti. Največ premoženjske kriminalitete je bilo storjene v mesecu in najbolj popularen dan za storilce premoženjske kriminalitete je bil torek in petek. Pri časovni analizi smo prišli do ugotovitev, da smo kot žrtve premoženjske kriminalitete najbolj ogroženi v jutranjem času od 6h do 9h, ko gredo ljudje v službo in zelo malo od 3h do 6h, ko ljudje spimo.
Glede na ugotovljeno predlagamo, da se več pozornosti posveča zavarovanju osebnih predmetov tako, da jih poskušamo imeti vseskozi na vidnem mestu in, da se čim bolj pogosto poslužujemo zaklepanja prostorov.
Ključne besede: kriminaliteta, kartiranje, geografski informacijski sistemi, GIS, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.12.2016; Ogledov: 1581; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,60 MB) |
5. Varnostni problemi na Bledu v času turistične sezone : diplomsko delo univerzitetnega študija VarstvoslovjeJure Mihelčič, 2016, diplomsko delo Opis: Slovenija je turistična država, ki ima tudi nekaj svetovno znanih turističnih krajev. Bled s svojimi znamenitostmi zagotovo spada med vrhunske slovenske turistične destinacije. Veliko število tako domačih kot tujih turistov pa prinaša določena varnostna tveganja, ki so značilna za turizem in turistične kraje.
V diplomskem delu smo predstavil vire ogrožanja in vrste deviantnih ter kaznivih ravnanj, ki so značilna za turistične kraje. Pregledali smo razloge in vzroke, zaradi katerih turisti na svojih potovanjih postanejo žrtve različnih kaznivih dejanj. Opisali smo institucije, ki so v turističnih krajih po Sloveniji zadolžene za zagotavljanje varnosti, pa tudi, na kakšen izpolnjujejo svoje obveznosti.
Cilj naše raziskave je bil, dognati, ali je v času turistične sezone na območju Bleda število prijavljenih kaznivih ravnanj večje kot v preostalem delu leta. Izkazalo se je, da število prijavljenih kaznivih ravnanj na Bledu v juliju in avgustu dosega skoraj polovico prijavljenih kaznivih dejanj v celem letu.
Poleg tega smo skušal ugotoviti, ali so za območje Policijske postaje Bled v času turistične sezone značilna določena kazniva (odklonska) ravnanja, povezana s turisti. Izkazalo se je, da so turisti na Bledu najpogosteje žrtve kaznivih dejanj, povezanih s tatvinami in vlomi. Kot storilci se turisti pojavljajo v prekrških zoper javni red in mir in prekrških v cestnem prometu. Slednji imajo velikokrat za posledice prometne nesreče z manjšo materialno škodo. V zaključnem delu naloge smo ponudili tudi nekaj rešitev, ki bi po našem mnenju pripomogle k zmanjšanju varnostnih tveganj na Bledu kot turističnem kraju.
Ključne besede: turizem, turistična sezona, varnost, zagotavljanje varnosti, kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.12.2016; Ogledov: 1804; Prenosov: 156
Celotno besedilo (902,26 KB) |
6. Mladoletniki kot storilci kaznivih dejanj umorov svojih staršev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeJasminka Zarifović, 2016, diplomsko delo Opis: Danes se veliko govori o nasilju med mladimi pa tudi o nasilju mlajših na starejše. Nasilje je resen problem v življenju mnogih mladih in lahko bistveno vpliva na kvaliteto življenja. Razlogi za takšno vedenje in ravnanje mladih so lahko v njihovi osebnosti, lahko pa na vedenje vplivajo dejavniki iz okolja.
Nasilje je ukoreninjeno v okoliščinah in se nenehno spreminja, zato mora politika in izobraževalna praksa upoštevati, da je treba načrte za njegovo preprečevanje spreminjati in posodabljati. Mladoletne prestopnike je potrebno z dobrimi vzgojnimi in prevzgojnimi metodami usmeriti v pravilen razvoj.
V diplomskem delu smo opredelili kaznivo dejanje, krivdo in kazenske sankcije, ki so osrednji pojmi kazenskega prava. Ugotavljali smo učinkovitost kazenskih sankcij in morebitno odsotnost pravnega reda (»acquis«), v okviru postopkov obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in sankcioniranja le teh. Postopek obravnavanja mladoletnikov, ki so storilci, kaznivih dejanj smo primerjali s postopkom polnoletnih. Obravnava mladoletnikov v kazenskem postopku še vedno ohranja lastnosti, ki s poudarkom na pravicah otrok in mladoletnikov, zagotavljajo, da se upoštevajo osebni razvoj prestopnika in njegov položaj v družbi.
Ključne besede: kazniva dejanja, umori, storilci, mladoletniki, kazenske sankcije, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.12.2016; Ogledov: 1911; Prenosov: 125
Celotno besedilo (458,86 KB) |
7. |
8. Trendi kršitev v zvezi s prepovedanimi drogami v državah EU v obdobju med leti 2000-2011 (po podatkih ESB) : diplomsko delo univerzitetnega študija VarstvoslovjeTilen Traven, 2016, diplomsko delo Opis: V nalogi so predstavljena najprej osnovna teoretska izhodišča, ki so bila osnova za pristop k študiju problematike uživanja in zlorabe drog ter zbiranja podatkov o kaznivih dejanjih v zvezi z drogami v državah Evropske unije (gojenje, pridelava, prodaja, prevoz, uporaba, posest in financiranje operacij v zvezi z drogo).
Potem sledi kratek pregled mednarodne in slovenske zakonodaje ter opis tako prepovedanih (narkotiki, depresorji, stimulansi, halucinogeni) kot ne prepovedanih (npr: alkohol in tobak) psiho-aktivnih substanc (drog).
V empiričnem delu naloge smo opravili preglede kaznivih dejanj povezanih z drogo. Na podlagi statističnih podatkov European Sourcebook of crime and criminal justice statistics (ESB) so zbrani podatki za kazniva dejanja povezana z drogo na 100.000 prebivalcev. Podatki o stopnji nezaposlenosti, bruto družbenem proizvodu in Ginijev indeks neenakosti so bili pridobljeni iz podatkovnih baz Svetovne banke (Word bank data) in iz Evropskega statističnega urada (Eurostat).
Testirali smo šest hipotez, in sicer, o povezanosti prepovedanih kaznivih dejanj v zvezi z drogo, z bruto družbenim proizvodom, s stopnjo družbene neenakosti merjeno z Ginijevim indeksom, nezaposlenostjo ter s skupnim kriminalitetnim številom in kriminalitetnim številom za kaznivo dejanje umora. Izračunali in predstavili smo tudi linearne trende kaznivih dejanj v zvezi z drogo in primerjali starejše članice EU s tranzicijskimi državami, ki so se EU pridružile po letu 2004.
Na osnovi pregleda podatkov in izračunov se je pokazala povezanost med kaznivimi dejanji v zvezo z drogo in skupno kriminaliteto, prav tako je bila potrjena povezanost z bruto družbenim proizvodom. Ni bilo ugotovljene povezanosti s kriminalitetnim številom za kazniva dejanja umora, prav tako ne za družbeno stopnjo neenakosti in stopnjo nezaposlenosti.
Za preverjanje in dopolnitev teoretičnega in empiričnega dela so potrebna dodatna prizadevanja. Na področju teorije je potrebno opraviti pregled sodobnih teorij o uporabi alkohola in drog. Na področju empiričnega dela pa je potrebno uporabiti še druge vrste podatkov o razširjenosti kaznivih dejanj v zvezi z drogo (iz samonaznanitvenih in viktimoloških študij), ter iz uradnih statistik zdravstva, psihiatričnih ustanov in ustanov socialnega dela, prav tako je potrebno poleg deskriptivne statistike uporabiti tudi metode multivariatne statistike.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, kriminaliteta, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 1368; Prenosov: 194
Celotno besedilo (868,58 KB) |
9. Ponarejanje denarja : diplomsko delo univerzitetnega študijaUla Šuštaršič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo ponarejanje denarja, preiskovanje in zaščito bankovcev. Ponarejanje denarja obstaja toliko časa kot obstaja denar, gre za eno najstarejših kaznivih dejanj. Ljudje nikoli niso imeli dovolj in so vedno želeli še več. Nobena varnostna zaščita ni ovira za ponarejevalce, ki izumljajo nove, modernejše metode ponarejanja. Dostop do visoke, napredne tehnologije je mogoč že skoraj vsakomur in omogoča vedno boljše ponaredke. Skoraj imamo občutek, da so ponarejevalci vedno korak pred nami.
Ponarejanje je svetovni pojav, ki se pojavlja tako v revnih kot v bogatih državah. Nihče se ne more skriti pred njim. Predstavlja svetovni problem, ki maje zaupanje ljudi v gotovinski sistem plačevanja.
Podrobneje bomo opisali zaščitne znake evra in dolarja, najmočnejši svetovni denarni valuti in zato tudi najpogosteje ponarejeni. Ustrezne pristojne institucije se vsako leto bolj borijo proti ponarejanju z novimi zaščitami in visokimi kaznimi. Leta 2013 je Evropska centralna banka napovedala novo serijo evra, s povečanimi varnostnimi elementi.
Preverjanje pristnosti denarja nam vzame samo nekaj sekund in sicer z metodo otip-pogled-nagib, ali s posebnimi napravami, ki jih uporabljajo v bankah in v trgovinah.
Ponarejanje denarja je zavedno kriminalno dejanje. Ni storjen naključno ali ponesreči. Lahko z nevednostjo rokuješ s ponarejeno gotovino, ne moreš pa nevede ponarediti bankovec ali kovanec.
Ključne besede: denar, bankovci, zaščitni elementi, ponarejanje, preiskovanje, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2016; Ogledov: 2574; Prenosov: 428
Celotno besedilo (552,55 KB) |
10. Nasilje v družini na območju policijske uprave Maribor med leti 2010 in 2014 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeSašo Zidar, 2016, diplomsko delo Opis: Zagotovo lahko rečemo, da je nasilje v družini zelo pogost in zaskrbljujoč globalni pojav, ki je zelo prisoten tudi v Sloveniji. Prisoten je v vseh slojih, tako starostnih, kot socialnih in poklicnih slojih. V sami družini, osnovni enoti človeške družbe bi se morali počutiti varno, to je skupnost, katero veže določena intima, kamor se lahko umaknemo pred zunanjim svetom in kjer smo deležni zaupanja. Pa vendar smo vsakodnevno priča dogodkom, kateri nam pravijo, da temu pogosto ni tako.
V diplomski nalogi smo proučevali nasilje v družini na območju policijske uprave Maribor (PU Maribor) v obdobju od leta 2010 do leta 2014. Diplomska naloga je razdeljena na več poglavij. Najprej so predstavljeni osnovni pojmi, kot so družina, nasilje, oblike nasilja v družini in pogoste dejavnike za njegov nastanek, alkohol, brezposelnost in porušen partnerski odnos. V nadaljevanju smo predstavili, kako je zakonodajno urejeno nasilje v družini, kakšni so ukrepi za preprečevanje nasilja in predstavili službe in organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja: policijo, centre za socialno delo, sodišče in nevladne organizacije. Proučevali smo statistične podatke s področja nasilja v družini na PU Maribor v navedenem obdobju, predstavili opravljene intervjuje z strokovnima delavkama in žrtvijo nasilja in poskušali ugotoviti, ali se je stanje v tem obdobju izboljšalo, ali imajo žrtve zagotovljeno ustrezno pomoč s strani pristojnih služb in ali je brezposelnost in slab ekonomski položaj na območju PU Maribor poglaviten dejavnik nasilja v družini.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, preprečevanje, policija, centri za socialno delo, nevladne organizacije, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1758; Prenosov: 169
Celotno besedilo (772,04 KB) |
