1. Spremembe premoženjske kriminalitete na Policijski upravi Celje v obdobju 2015-2019 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMartina Jeseničnik, 2021, diplomsko delo Opis: Tema diplomske naloge predstavlja spremembe premoženjske kriminalitete na območju policijske uprave Celje. Policijske statistike nam iz leta v leto prikazujejo podatke o pogostosti premoženjskih deliktov in kolikšen delež celotne kriminalitete predstavljajo. Čeprav organizirana in gospodarska kriminaliteta povzročata višjo škodo, je premoženjska zelo pomembna ravno zaradi svoje množičnosti. Ima veliko število žrtev, pri čemer moramo vsako sleherno obravnavati in ji posvetiti dovolj časa. Ker je Slovenija tranzitna država, bo sploh v prihajajočih letih, ob vstopu Hrvaške v Schengen, še toliko bolj izpostavljena premoženjskim deliktom, predvsem v času dopustov in praznovanj. Predstavimo, zakaj je premoženjska kriminaliteta tako pomembna, izpostavimo najpogostejše delikte in glavne značilnosti preiskovanja le-teh. Pojasnimo nekatere naloge, ki jih policija opravlja pri preiskovanju premoženjskih kaznivih dejanj, pri čemer si pomagamo z relevantnimi pravnimi viri in drugo strokovno literaturo. Na kratko pregledamo delovanje policijske uprave Celje v analiziranem obdobju. Naredimo pregled podatkov obravnavane premoženjske kriminalitete in posameznih najpogosteje obravnavanih dejanj. Ugotovili smo, da se trendi PU Celje nekoliko razlikujejo od trendov na nivoju države, pri čemer bolj sovpadajo trendi PP Celje z državo in trendi PP Žalec z upravo. Ugotovimo, da je policija uspešnejša pri preiskovanju primerov na ruralnem območju, izstopa tudi preiskanost na PU Celje v primerjavi s celotno državo. Glede preiskovanja posameznih deliktov izpostavimo uspešnost pri preiskovanju ropov. Kot tipične storilce premoženjskih deliktov na območju celotne države omenjamo moške, stare med 24 in 33 let, na ožjih območjih pa moške, stare med 34 in 43 let.
Ključne besede: premoženjska kriminaliteta, ropi, tatvine, velika tatvina, vlomi, Celje, statistični podatki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,97 MB) |
2. Odkrivanje in preiskovanje gospodarske kriminalitete na območju PU Kranj od leta 2013 do 2017 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloInes Benedik, 2019, diplomsko delo Opis: Slovenija je ena od evropskih držav, ki ni varna pred gospodarskim kriminalom. Gospodarski kriminal se z današnjo novo tehnologijo samo še izboljšuje, a se zato preiskovalci na tem področju vedno bolj izobražujejo, da bi preprečili oziroma zmanjšali gospodarski kriminal. Preiskovalci pripomorejo veliko pri zmanjševanju gospodarske kriminalitete, a pri tem jim pomaga tudi zakonodaja, ki se je z leti začela spreminjati. Vsi prebivalci Slovenije si želimo, da bi se v prihodnosti še bolj zmanjšala ali celo, da gospodarskega kriminala ne bi bilo več. Glede na današnje čase se tudi strinjam, da gospodarski kriminal ne bo izginil. Z diplomsko nalogo, ki ima naslov Odkrivanje in preiskovanje gospodarske kriminalitete na območju Policijske uprave Kranj od leta 2013 do leta 2017, želim predstaviti, kako se pri nas spopadamo z gospodarskim kriminalom. Namen diplomske naloge je, da ugotovim, kakšen odstotek predstavlja gospodarski kriminal na Policijski upravi Kranj. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, koliko gospodarske kriminalitete je odkrite in preiskovane na območju Policijske uprave Kranj. Z analizo, ki so jo opravili policisti Policijske uprave Kranj, bomo predstavili, koliko se je gospodarski kriminal spremenil od leta 2013 do leta 2017, kakšen odstotek predstavlja in katero kaznivo dejanje s področja gospodarske kriminalitete se pri nas največ pojavlja. Čeprav se izboljšuje informacijska tehnologija in spreminjajo zakoni, upamo, da se bo gospodarska kriminaliteta z leti začela zmanjševati in ne povečevati. Da bi se gospodarski kriminal začel počasi zmanjševati, bi morali začeti ozaveščati ljudi, ki ne vedo, kaj je gospodarski kriminal in katera kazniva dejanja spadajo pod to kategorijo, da s tem, ko izvajajo gospodarski kriminal, ne škodujejo samo sebi, ampak tudi naši državi in prebivalstvu, ki živi v Sloveniji. Upam, da bom z diplomsko nalogo pripomogla tudi pri ozaveščanju prebivalstva.
Ključne besede: diplomske naloge, gospodarski kriminal, korupcija, statistični podatki, gospodarska kazniva dejanja
Objavljeno v DKUM: 15.05.2019; Ogledov: 609; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,14 MB) |
3. Trendi kaznivih dejanj na Hrvaškem (po podatkih ESB) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMetka Bolčina, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Trendi kaznivih dejanj na Hrvaškem (po podatkih ESB) so v teoretičnem delu predstavljeni nekateri problemi zbiranja podatkov v kriminaliteti in nekateri problemi, uporabe teh podatkov v mednarodnih primerjavah.. Sledi navedba in opis osnovnih kriminoloških teorij in predstavitev projekta European Source book of Crime an Criminal Justice Statistics. V zaključku teoretičnega dela je podana krajša zgodovina, predstavitev politične ureditve Hrvaške, njenega gospodarstva in kazenskega pravosodja.
V empiričnem delu so predstavljeni podatki kriminalitetnih števil vseh kaznivih dejanj, kaznivih dejanj umora, napada (telesnih poškodb), posilstva, tatvine, ropa, vloma in kazniva dejanja zlorabe prepovedanih drog na Hrvaškem in sicer za obdobje med letoma 2000 in 2011.
V nadaljevanju empiričnega dela je na podlagi zbranih podatkov (ESB) testiran obstoj časovnega trenda in z izračunom linearnega trenda napovedano približno število vseh kaznivih dejanj za leto 2018. Sledi primerjava trendov za izbrana kazniva dejanja med Hrvaško, Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko in članicami EU, za izbrano obdobje na 100.000 prebivalcev. Interpretirani podatki so za lažje razumevanje in boljšo predstavo podprti še z grafičnim prikazom.
Diplomsko delo se zaključi z preveritvijo na začetku postavljenih hipotez in njihovo potrditvijo ali zavrnitvijo, ter z osnovnimi ugotovitvami in nekaterimi predlogi za nadaljnje delo.
Ključne besede: diplomske naloge, trendi kriminalitete, Hrvaška, statistični podatki ESB, primerjava
Objavljeno v DKUM: 16.10.2018; Ogledov: 462; Prenosov: 76
Celotno besedilo (678,28 KB) |
4. Prebivalstvo na goričkem v prvi polovici 20. stoletja v luči popisov prebivalstvaMiha Slana, 2018, magistrsko delo Opis: Goričko, gričevnata pokrajina na severovzhodu Slovenije, je bila skozi zgodovino vedno mejno območje, kjer je prihajalo do stikov med slovanskim, germanskim in madžarskim svetom. Čeprav je bilo Goričko skupaj z ostalim Prekmurjem več kot tisoč let ločeno od ostalih Slovencev na desni strani Mure, je tukajšnjim prebivalcev uspelo ohraniti svoj etnični in jezikovni značaj navkljub pritisku madžarske oblasti. Prva polovica 20. stoletja je prinesla polno sprememb in pretresov, ki so vplivali na prebivalstvo in jim pustili trajen pečat. V tem kratkem obdobju so številni »Goričanci« umirali na bojiščih prve in druge svetovne vojne, kar je vplivalo na razvoj prebivalstva na Goričkem. Prelomni trenutek v zgodovini prebivalstva Goričkega je bil podpis mirovne pogodbe med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Madžarsko, ki je prinesla ponovno združitev s Slovenci v Kraljevini SHS. Med drugo svetovno vojno je Goričko zopet pripadalo Madžarski, ki se je odločila izbrisati vse sledi, ki jih je pustila jugoslovanska država. Konec vojne je prinesel olajšanje in ponovno združitev z ostalimi Slovenci, s katerimi si še v današnjem času delimo skupno pot.
V obdobju raziskave je bilo na območju Goričkega izvedenih pet uradnih popisov. Popisa leta 1900 in 1910 sta bila izvedena v ogrski polovici Avstro-Ogrske države. Prvi popis po prvi svetovni vojni se je izvršil leta 1921 v Kraljevini SHS. V letu 1931 je sledil popis Kraljevine Jugoslavije, kateremu bi moral leta 1941 slediti naslednji popis, vendar je izbruh druge svetovne vojne popis premaknil za sedem let. Zadnji popis v danem obdobju je bil izvršen leta 1948, ki ga je organizirala Socialistična federativna republika Jugoslavija. S primerjavo popisov si lahko ustvarimo sliko demografskih sprememb, ki so sledile vojaškim posegom, menjavam oblasti in političnim ter gospodarskim spremembam. Zaradi pomanjkljivosti in spreminjajočih se kriterijev od popisa do popisa je primerjava popisov med sabo zahtevnejša in ne podaja povsem realne slike tedanje demografije.
Ključne besede: Goričko, popisi prebivalstva, jezik, upravno–teritorialne spremembe, statistični podatki, geografija v šoli.
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 806; Prenosov: 96
Celotno besedilo (7,05 MB) |
5. Trendi kaznivih dejanj na Nizozemskem (po podatkih ESB) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeDomen Juhant, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Trendi kaznivih dejanj na Nizozemskem (po podatkih ESB) so v začetnem teoretičnem delu predstavljeni problemi beleženja uradne kriminalitete in nekateri problemi primerjav v kriminologiji. Sledi navedba in opis osnovnih kriminoloških paradigm in predstavitev projekta European Sourcebook of Crime and Criminal Justice Statistics. V zaključku teoretičnega dela je podana krajša predstavitev državne ureditve Nizozemske, kazenskega pravosodja in njenega gospodarstva.
V drugem empiričnem delu so grafično predstavljena in interpretirana kriminalitetna števila po kaznivih dejanjih umora, napada (telesnih poškodb), posilstva, ropa, tatvine, vloma ter kaznivega dejanja zlorabe prepovedanih drog, in sicer na Nizozemskem med letoma 1990 in 2011. Sledi prikaz statističnih podatkov o skupnem kriminalitetnem številu za province Nizozemske, pridobljenih iz nizozemskega statističnega urada Centraal Bureau voor de Statistiek (CBS), predstavljenih za leto 2010 in leto 2016.
V nadaljevanju na podlagi že znanih podatkov za obdobje med letoma 1995 in 2011 testiramo obstoj časovnega trenda in z linearnim izračunom napovemo število vseh kaznivih dejanj za leto 2012. Napovedi trenda sledi primerjava obremenitev s kriminalitetnim številom po izbranih kaznivih dejanjih med Nizozemsko, Belgijo, Slovenijo in članicami Evropske unije. Interpretacije so podrpte z grafi in zemljevidi obremenitev s kriminalitetnim številom za posamezna kazniva dejanja za vse članice EU.
Diplomsko delo se nadaljuje z izračuni smernih koeficientov in indeksov rasti po izbranih kaznivih dejanjih za Nizozemsko, Belgijo, Slovenijo in vrednostjo mediane članic EU ter se zaključi z preverbo na začetku postavljenih hipotez in z nekaterimi predlogi za nadaljnje delo.
Ključne besede: kazniva dejanja, kriminaliteta, statistični podatki, trendi kaznivih dejanj, Nizozemska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.01.2018; Ogledov: 777; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,71 MB) |
6. Samomori v Zasavju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMaša Horvat, 2017, diplomsko delo Opis: Zasavje je v zadnjem desetletju doživel manjšo gospodarsko krizo, saj se je zaprlo kar nekaj glavnih podjetij zaposlovanja. Zasavci so morali poiskati drugačna področja zaposlovanja, katera so pripomogla k ponovnemu razvoju te regije. Z gospodarsko krizo je naraščalo tudi nezadovoljstvo prebivalstva, ki je načel njihovo duševno in fizično zdravje. Sama regija se je s svojim samomorilnim količnikom približala vrhu samomorilnosti najbolj ogroženih regij v Sloveniji (Korošec Jagodič, Rokavec, Agius in Pregelj, 2013). Samomori v Zasavju so doživeli svoj vrh leta 2007, nato je število samomorov začelo padati vse do leta 2012, kjer se število samomorov rahlo poveča in umiri (NIJZ, 2016). V večini primerov samomor storijo pripadniki moškega spola, za katere so značilni nasilnejši načini samomorov, med katere spada samomor z obešanjem, zadavljenjem in zadušitvijo ter samomor s strelom iz ročnega strelnega orožja (Henderson, Dazzan, Dernovšek, Tavčar in Brecelj, 2002; Marušič, 1999). Ženske se na drugi strani prav tako največkrat odločijo za samomor z obešanjem, zadavljenjem in zadušitvijo, vendar je ta številka precej manjša kot pri moških. Samomor v Zasavju največkrat storijo osebe med 50 in 54 letom starosti (NIJZ, 2016), ki so s svojimi izkušnjami pomembna za širjenje svojega znanja naslednjim generacijam, zato njihov samomor predstavlja tako ekonomsko kot socialno tragedijo. S starostjo se začnejo kopičiti različne težave, katere vplivajo duševno na žrtve v vsakdanjem življenju (Kalin, 2012). Leta 2008 se je na prvo mesto razlogov za samomor uvrstila brezposelnost in izpodrinila duševne težave (Korošec Jagodič et al., 2013).
Z različnimi preprečevalnimi ukrepi na področju zdravstva in družbe ter s samim sprejetjem Nacionalnega programa za preprečevanje samomora bi zmanjšali količnik samomorilnosti in pravilno pomagali žrtvam samomorilnih misli (Ziherl in Pregelj, 2010).
Ključne besede: samomori, motivi, načini, statistični podatki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.11.2017; Ogledov: 1048; Prenosov: 134
Celotno besedilo (866,25 KB) |
7. Preiskovanje ropov : (na območju PU Novo mesto v letih 2011-2015)Nastja Drnjač, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo preiskovanje ropov na območju PU Novo mesto. Za načrtovanje ropa storilec po navadi ne potrebuje posebnega znanja in organizacije, saj je izvedba dokaj preprosta in ne zahteva posebne tehnike. Izjema so bančni ropi in ropi v druge denarne ustanove, ki so zelo načrtovani in proučeni, saj je v teh primerih roparski plen zelo velik, vendar pa je tveganje, da roparja najdejo, večje.
Kriminalisti za dokazovanje ropa najpogosteje uporabljajo metodo prepoznavanja ali primerjavo kontaktnih sledov, najdenih na kraju dejanja in kontaktnih sledov, najdenih na osumljencu.
Skozi raziskavo smo prišli do dveh ugotovitev, in sicer da je na območju PU Novo mesto v povprečju zelo malo ropov in da pri izvrševanju le-teh storilec po večini uporablja fizično silo.
V diplomskem delu smo tako na podlagi statističnih izračunov ovrgli hipotezo, da so storilci pri ropu največkrat uporabili strelno orožje. Podrobnejši pregled podatkov je pokazal, da je v 90 % storilec uporabil za napad fizično silo, strelno orožje pa je bilo uporabljeno samo v 6 primerih in predstavlja 6 % delež. Ugotovili smo tudi, da število ropov na območju PU Novo mesto odstopa od povprečja v RS, saj je število tovrstnih kaznivih dejanj približno za tretjino nižje od povprečja celotne Republike Slovenije.
Na podlagi statističnih izračunov smo drugo hipotezo potrdili, in sicer da se največ ropov zgodi v večernih urah. Po izračunu se je izkazalo, da je bilo 35 % ropov storjenih v času med 18:00 do 23:59.
Ključne besede: ropi, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, statistični podatki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.10.2017; Ogledov: 851; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1013,07 KB) |
8. Slovenski podjetniški observatorij 2000Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Matej Rus, 2001, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Pomen malih in srednjih podjetij je zelo velik in teh podjetij je v evropskem in svetovnem merilu vse več, v njih pa je tudi zaposlenih vse več ljudi. Nobenega dvoma tudi ni, da bo pomen malih in srednjih podjetij še nadalje naraščal, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se z digitalizacijo poslovanja bistveno spreminjajo meje podjetja, razvoj tehnologije, globalizacija poslovanja in splošno zniževanje transakcijskih stroškov pa pripomorejo k temu, da so tudi mala in srednja podjetja vse bolj konkurenčna večjim. Skladno z naraščanjem pomena malih in srednjih podjetij pa seveda narašča tudi potreba po rednem spremljanju njihovega razvoja in po primerjavi med državami. Slovenski podjetniški observatorij je prva tovrstna publikacija v Sloveniji, ki se v celoti posvetila proučevanju tega fenomena. V prvem delu podajamo analizo slovenskih podjetij za leto 1999 po regijah, dejavnostih in velikostnih razredih. V drugem delu primerjamo slovensko gospodarstvo z evropskim gospodarstvom, v tretjem delu pa smo razgrnili nekatere pomembnejše izide terenske raziskave, ki smo jo opravili med slovenskimi podjetji.
Publikacija je dvojezična (slovenščina in angleščina).
Ključne besede: Slovenija, podjetništvo, podjetje, poslovni rezultati, zadolženost, podatki, informacije, statistični podatki, ocenjevanje, mala podjetja, srednja podjetja, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, reševanje problemov, birokracija, uporaba računalnika, Internet, inovacijska dejavnost, primerjave, mednarodne primerjave, Evropa, Evropska unija, Slovenski podjetniški observatorij, poslovna analiza, ovire za poslovanje
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 862; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
9. TRENDI KRIMINALITETE V SLOVENIJIDaniela Kostanjevec, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo s pomočjo dostopnih virov prikazali trende kriminalitete v Sloveniji in raziskali gibanje le-teh. Delo poleg uvoda vsebuje več poglavij. V prvem, teoretičnem delu smo opisali nekaj temeljnih pojmov kriminalitete in kriminologije, kaj je kriminalno vedenje, katere so teorije o nastanku posameznikove deviantnosti, kako sploh merimo kriminaliteto, kateri so dejavniki kriminalitete in kako jo je možno preprečevati.
V drugem, empiričnem delu magistrskega dela smo prikazali trende kriminalitete v Sloveniji od leta 2008 do leta 2013. Predstavili smo gibanje kriminalitete po posameznih kaznivih dejanjih in po slovenskih regijah. Spoznanja, ki smo jih prikazali v magistrskem delu, smo črpali predvsem iz virov, ki so na spletnih straneh slovenske policije. Za primerjavo smo izbrali kazniva dejanja zoper življenje in telo, zoper spolno nedotakljivost, zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, zoper premoženje, mladoletniško, organizirano, gospodarsko in računalniško kriminaliteto in kazniva dejanja zlorabe prepovedanih drog. Podatke o trendih smo tabelarno in grafično predstavili in jih interpretirali. Rezultati analize statističnih podatkov policije so pokazali naraščanje števila kaznivih dejanj v analiziranem obdobju 2008–2013. Posebej izstopa število kaznivih dejanj gospodarske in organizirane kriminalitete, ki se je v teh letih izredno povečalo. Ugotovili smo tudi, da je v obdobju tako imenovane recesije zaznati porast zabeleženih kaznivih dejanj v primerjavi z obdobjem pred letom 2008.
Z izračunom linearnega trenda smo napovedali kriminaliteto vseh kaznivih dejanj za leto 2014 za Slovenijo. Prav tako smo z izračunom časovnega trenda testirali obstoj trendov kriminalitete vseh kaznivih dejanj za obdobje od leta 2008 do leta 2013.
Ključne besede: Trendi kriminalitete, Slovenija, statistični podatki, kazniva dejanja, kriminaliteta.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2016; Ogledov: 1939; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,17 MB) |
10. Zlorabe spletnega bančništvaAlen Gašperšič, 2015, diplomsko delo Opis: Tehnologija se iz dneva v dan bolj razvija, prav tako s tem inovacije na tržišču po vsem svetu. Inovacije in nenehen razvoj na področju tehnologije prinaša prav tako novosti v bančništvu. Vse več ljudi uporablja splet in uporabljajo spletno bančništvo. Ljudje iščejo načine kje in kako čim več prihraniti, kot jim to omogoča spletno bančništvo, kjer komunikacija lažje steče in z manjšimi stroški. Prav tako se ljudje ne zavedajo zlorab katere jih lahko doletijo če so nevešči o nevarnostih, katerih je dandanes vse več. V sami nalogi smo predstavili bančni sistem, spletno poslovanje. Največ pozornosti smo namenili spletnemu bančništvu ter zlorabam le-tega. V zaključku smo zapisali ugotovitve ter podali predloge, s katerimi lahko največ naredi vsak posameznik sam.
Ključne besede: Bančni sistem, spletno poslovanje, spletno bančništvo, zlorabe spletnega bančništva, statistični podatki
Objavljeno v DKUM: 30.03.2016; Ogledov: 683; Prenosov: 117
Celotno besedilo (4,92 MB) |
