1. Sobivanje gostov in njihovih živali v turističnih nastanitvah statistične pomurske regije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaHelena Zemljič, 2023, diplomsko delo Opis: Živali že od nekdaj bogatijo življenje ljudi. Odnos ljudi do živali je odvisen od vsakega posameznika in se razlikuje po tem, katera žival biva z njimi, katero uporabljajo za hrano, katero za zabavo in katera je primerna za potovanje in bivanje z njimi na počitnicah. V nalogi smo predstavili odnos ljudi do živali skozi zgodovino, s poudarkom na današnji čas, hišne ljubljence in potovanje z njimi ter njihovo sobivanje z lastniki v turističnih nastanitvah. Raziskali smo turistične nastanitve v statistični pomurski regiji, ki omogočajo bivanje hišnih živali skupaj s svojimi lastniki. Ugotovili smo, kateri tipi turističnih nastanitev v statistični pomurski regiji se najpogosteje odločajo za ponudbo sobivanja hišnih ljubljencev z njihovimi lastniki, in kakšni so razlogi za njihovo odločitev, kakšne so prednosti in slabosti tovrstne ponudbe ter kakšna pravila postavijo turistične nastanitve za primer, če je gost pri njih poleg osebe tudi njegov hišni ljubljenec.
Ključne besede: Hišni ljubljenci, turistične nastanitve, bivanje hišnih ljubljencev v TN, statistična pomurska regija, gostoljubje
Objavljeno v DKUM: 17.05.2023; Ogledov: 538; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (1004,29 KB) |
2. Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regijiŠpela Flegar, 2020, magistrsko delo Opis: Regionalna identiteta, ena izmed oblik prostorske identitete, je identificiranje posameznika z regijo. Regijo lahko sicer definiramo različno, a gre v splošnem za večji del območja z značilnimi lastnostmi oziroma determinantami (fizičnimi in/ali družbenimi). Nekaj raziskav na temo regionalne identitete je bilo v Sloveniji že narejenih, a med njimi še ni nobene, ki bi različne dimenzije regionalne identitete ugotavljala pri mladih, živečih v pomurski statistični regiji.
Namen magistrskega dela je bil analizirati različne dimenzije regionalne identitete mladih v pomurski statistični regiji, kar smo izvedli z dvema anketnima vprašalnikoma. Prvi vprašalnik je bil namenjen mladim s stalnim prebivališčem znotraj pomurske statistične regije, drugi pa vsem mladim, živečim izven nje. S primerjavo obeh skupin smo želeli dobiti vpogled v identitetno razmerje mi : oni.
Ugotovili smo, da se mladi, živeči v pomurski statistični regiji, v prvi vrsti prostorsko ne identificirajo kot Pomurci oziroma Pomurke. Prav tako mladi s stalnim prebivališčem v pomurski regiji izkazujejo različno stopnjo identitete v različnih identitetnih elementih, a so na primeru izbranih elementov bolj povezani z regijo kakor preostali, živeči izven regije. Hkrati regijo vrednotijo bolj pozitivno in njene potenciale ocenjujejo višje kot tisti, živeči v preostalih statističnih regijah. Do razlik med obema skupinama mladih prihaja tudi pri splošnem opredeljevanju dejavnikov za pojav pozitivne regionalne zavesti.
Ključne besede: mladi, prostorska identiteta, regionalna identiteta, pomurska statistična regija
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 975; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,69 MB) |
3. Spreminjanje rabe tal v pomurski statistični regiji med letoma 2000 in 2017Tomaž Koltai, 2017, magistrsko delo Opis: Delo obravnava spremembe rabe tal v pomurski statistični regiji v obdobju med letoma 2000 in 2017 in odvisnosti teh od izbranih naravnogeografskih in družbenogeografskih kazalcev. Spremembe rabe tal so vrednotene iz vidika izkoriščanja in ohranjanja kmetijskih potencialov regije, ki so med največjimi v Sloveniji. Obravnavane so razlike v splošnih spremembah rabe tal, v smereh sprememb, spremembe v odvisnosti od nadmorskih višin, funkcijskih naklonov, ekspozicij, pedoloških enot, talnega števila, strateško pomembnih območij za kmetijstvo in pridelavo ter v odvisnosti od mikroregij. Pri spremembah so posebej izpostavljene negativne smeri sprememb, ki kažejo izrazite procese ozelenjevanja, zaraščanja, ogozdovanja in pozidave obdelovalnih oblik rabe tal, med katere spadajo njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki in ostali trajni nasadi. V splošnem se v regiji zmanjšuje število obdelovalnih površin, predvsem njiv z vrtovi in vinogradov, vse bolj pa se širijo neobdelovalne oblike rabe tal, predvsem zemljišča v zaraščanju, gozdovi ter pozidane in sorodne površine. Te spremembe niso v celoti odvisne od naravnogeografskih pogojev, temveč v veliki meri na te vplivajo tudi socio-ekonomski kazalci gibanje števila prebivalstva, povprečne starosti, indeksa staranja, gibanja števila kmetijskih gospodarstev in gibanje velikosti posestev na kmetijsko gospodarstvo. V splošnem tudi v analizi teh ugotavljamo negativne trende, ki jih lahko povezujemo z neugodnimi trendi v spreminjanju rabe tal.
Ključne besede: raba tal, pomurska statistična regija, obdelovalne površine, naravnogeografski kazalci, ogozdovanje, ozelenjevanje, socio-ekonomski kazalci
Objavljeno v DKUM: 13.10.2017; Ogledov: 1949; Prenosov: 420
Celotno besedilo (7,81 MB) |
