| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sinergije in izzivi sodelovanja med družinskimi podjetji in startupi na praktičnem primeru
Eneja Zupanič, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je namenjena pojasnilom, kako si lahko družinska in start-up podjetja medsebojno koristijo s sodelovanjem, da bi povečali svoje inovativne sposobnosti. Družinska podjetja igrajo ključno vlogo v današnjem gopodarstvu. Vendar pa je v trenutnem dinamičnem gospodarskem okolju družinsko podjetje pred izzivom, kako ohraniti svoj konkurenčni položaj. Na drugi strani imajo start-up podjetja pogosto obetavne inovativne ideje z velikim tržnim potencialom. Zato se od obeh strani pričakuje, da si med seboj pomagata. Najprej smo opredelili družinska podjetja in njihov pomen za gospodarstvo, kjer smo predstavili značilnosti družinskega podjetja in prednosti ter slabosti družinskih podjetij. Opredelili smo tudi vpliv družinskih podjetij na gospodarstvo v Sloveniji. V nadaljevanju smo proučili start-up podjetja in njihov pomen za gospodarstvo. Ob tem smo predstavili značilnosti start-up podjetij in opredelili njihove prednosti ter slabosti. Opredelili smo tudi vpliv start-upov na gospodarstvo v Sloveniji. Temo smo si izbrali, saj smo želeli ugotoviti, ali si družinska in start-up podjetja med seboj res lahko pomagajo in koristijo drug drugemu
Ključne besede: družinska podjetja, start-up podjetja, zagon, sodelovanje, zavezništva med podjetji, inovacije, socialno-čustveno bogastvo.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 28; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (737,49 KB)

2.
Kompleksnost izzivov projektov razvoja novih izdelkov v start-up podjetjih
David Krajnc, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bomo obravnavali kompleksnost izzivov pri razvoju novih izdelkov na področju start-up ali zagonskih podjetij. Glavna rdeča nit magistrske naloge bodo izzivi, s katerimi se soočajo zagonska podjetja, ko razvijajo nove izdelke, da bi dosegli preboj na trg. Proti koncu magistrske naloge bomo obravnavali projekt LAVIE, ki je glavni vir podatkov v aplikativnem delu magistrske naloge. Projekt LAVIE je primer dobre prakse, ko ekipa naredi vse pravilno za projekt, ampak zaradi funkcionalne pomanjkljivosti ne uspe lansirati izdelka na trg. Projektno je ekipa delovala ustrezno in si s pomočjo teoretičnih osnov omogočila večkratno nadgradnjo končnega izdelka. Kljub temu na koncu tudi to ni bilo dovolj, saj izdelek ni bil lansiran na trg. Podjetje je šlo v nadaljnje postopke razvoja oz. izboljšave izdelka in napoveduje lansiranje izdelka v čim krajšem možnem času.
Ključne besede: Projekt, LAVIE, start-up podjetja, razvoj novih izdelkov.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 227; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

3.
Informacijska varnost v slovenskem start-up okolju : magistrsko delo
Luka Jelovčan, 2023, magistrsko delo

Opis: Start-up podjetja predstavljajo pomemben del podjetniškega okolja, saj na trg nenehno prinašajo nove rešitve, izdelke in pristope. Hkrati je start-up okolje izpostavljeno številnim tveganjem, ki nenehno ogrožajo nadaljnji razvoj ali celo obstoj posameznih start-up podjetij. Med glavna tveganja, ki so jim start-up podjetja izpostavljena, zagotovo sodijo tudi informacijskovarnostne grožnje, saj podatki in intelektualna lastnina predstavljajo temelj njihovega uspeha. Za start-up podjetja je tako ključnega pomena učinkovito upravljanje informacijske varnosti in s tem optimalno razpolaganje z omejenimi sredstvi. Ne glede na to je upravljanje informacijske varnosti med slovenskimi start-up podjetji popolnoma neraziskano področje. Da bi bila naslovljena vrzel v literaturi so bili v okviru izdelave magistrskega dela izvedeni intervjuji s predstavniki 18 slovenskih star-up podjetij. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako start-up podjetja razumejo koncept informacijske varnosti, kakšen odnos imajo do tega področja in kako k upravljanju informacijske varnosti pristopajo. Pri tem delo izhaja iz teoretičnega modela znanja, odnosa in vedenja, medtem ko sta upravljanje in izvajanje informacijskovarnostnih ukrepov presojani s pomočjo standarda ISO/IEC 27001. Rezultati raziskave kažejo, da se slovenska start-up podjetja zavedajo informacijskovarnostnih groženj in jih prepoznavajo kot pomemben dejavnik tveganja, ki lahko ogrozi razvoj podjetja, večina informacijsko varnost prepoznava kot pomembno za poslovni uspeh podjetja. K izvajanju informacijskovarnostnih ukrepov start-up podjetja pristopajo pragmatično, skladno s svojimi potrebami, znanjem in omejenimi sredstvi. S tem so povezani tudi informacijskovarnostni ukrepi, ki jih start-up podjetja izvajajo, saj največ pozornosti namenijo varnosti človeških virov, razdeljevanju dostopov in sledenju osnovnim dobrim praksam, pri čemer tehnološka start-up podjetja več pozornosti namenijo informacijski varnosti v dobavnih verigah in pri sodelovanju s partnerskimi podjetji. Rezultati raziskave ponujajo prvi vpogled v stanje informacijske varnosti med slovenskimi start-up podjetji ter omogočajo pripravo priporočil in prilagojenih ukrepov, ki bodo start-up podjetjem omogočali celovitejši in sistematičen pristop k upravljanju informacijske varnosti.
Ključne besede: informacijska varnost, start-up podjetja, tveganja, ISO/IEC 27001, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.05.2023; Ogledov: 450; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (884,63 KB)

4.
Primerjava podjetništva v Sloveniji in na Švedskem
Žan Karnet, 2021, diplomsko delo

Opis: Stopnja podjetništvo po svetu narašča. Uspešno podjetje je v veliki meri odvisno od tega kako uspešen je podjetnik pri samem vodenju podjetja. Podjetnik, ki ustvari novo podjetje, nosi večino tveganj in uživa večino koristi. Podjetništvo v Sloveniji in na Švedskem je v porastu. Slovenija in Švedska imata različne postopke za ustanovitev podjetij, različne načine motivacije za podajo na podjetniško pot, različne elemente podjetniške zmogljivosti. Na porast podjetništva na splošno vpliva tudi hitra spremembe tehnologije, modernizacija vseh tehnoloških postopkov in načinov dela. Vendar pa s pojavom Covida-19 stopnja podjetništva v povprečju krepko padla. V času Covida-19 so še posebej ranljiva majhna podjetja.
Ključne besede: Podjetnik, start-up podjetja, GEM, podjetništvo v Sloveniji, podjetništvo na Švedskem
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 1032; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

5.
Podporno okolje za zagonska (start-up) podjetja v Sloveniji, Avstriji in na Finskem
Patricija Benčina, 2021, magistrsko delo

Opis: Start-upi ne obstajajo in tudi ne morejo obstajati kar tako sami v nekem prostoru. Ampak nastanejo kot deli gospodarstva. Podjetniki s težavo ustanovijo podjetje, ne da bi jim pri tem pomagalo okolje in drugi pomembni akterji v njem. Vsak akter v tem okolju igra pomembno vlogo in vpliva na start-upe tako posredno kot neposredno. Pomembno se je zavedati, da ima vsak start-up izreden pomen ne samo za lokalno gospodarstvo, temveč za družbo kot celoto. Vsaka stvar, ki jo vložijo v start-upe razni posamezniki, podporne institucije, ministrstva in druga podjetja, ima vpliv na start-up podjetja. To vse skupaj imenujemo start-up podjetniški ekosistem. V magistrskem delu smo proučili podporno okolje za start-upe v treh državah: Sloveniji, Avstriji in na Finskem. To smo storili s pomočjo osmih stebrov podjetniškega ekosistema in raziskave globalnega zagonskega zemljevida – »StartupBlink«. Prišli smo do spoznanja, da med proučevanimi državami glede podpornega okolja in števila start-upov izstopa Finska. Ima namreč, kot že rečeno, največ start-up podjetij, ne zaostaja pa tudi po številu pospeševalnikov, inkubatorjev. Prav tako po najnovejši raziskavi Svetovne banke »Doing Business« 2020 velja v primerjavi z Avstrijo in Slovenijo za državo, v kateri je najenostavneje ustanoviti podjetje. Finska je tudi država, ki pritegne največ tujih investitorjev. Le-teh v Sloveniji in Avstriji primanjkuje. Ugotovili smo, da je vsem trem državam skupno to, da imajo največ start-upov na področju programiranja in podatkov. Direktor slovenskega podjetja Pharsol, Miha Rajh, je v intervjuju tudi opozoril na to, da se v Sloveniji usmerja premalo pozornosti start-up podjetjem, ki niso izključno »IT«, digitalno usmerjena. Glede raziskave, ki jo pripravlja svetovna platforma »StatupBlink«, smo prišli do spoznanja, da je med proučevanimi državami Finska najboljše ocenjen start-up ekosistem.
Ključne besede: start-up podjetniški ekosistem, start-up podjetja, Slovenija, Avstrija, Finska.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 960; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

6.
Uvajanje digitalnega marketinga v start up podjetje starta d.o.o.
Tiana Krček, 2017, magistrsko delo

Opis: Vsako podjetje se zaveda pomembnosti trženja in marketinga. V današnjem trendu razvoja interneta in načina razmišljanja uporabnikov ter medijev, ki jih uporabljajo v vsakdanjem življenju, podjetja vsak dan bolj ugotavljajo pomembnost svoje prisotnosti v digitalnih medijih. Tradicionalni marketing se več ne obese tako, kot se je prej. Treba je imeti nov pristop in se prilagajati trendu. Veliko podjetij je že popolnoma implementiralo digitalni marketing, določena so v postopku implementacije. V magistrski nalogi smo do podrobnosti predstavili razsežnosti digitalnega marketinga na splošno: vse, kar podjetje, neodvisno od svoje velikosti, načina poslovanja in izdelka, lahko naredi, da bi doseglo maksimalne rezultate na digitalnem trgu. V nadaljevanju magistrske naloge smo sledili postavljenim hipotezam in predvidevali, da se digitalni marketing razlikuje glede na tip podjetja, razvojno fazo, v kateri podjetje je, in velikost ter karakteristike izdelka in storitev, ki jo podjetje ponuja. Osredotočili smo se na specifičen, na trgu relativno nov tip poslovanja podjetja, start-up podjetje, ki ponuja specifično in trgu neznano storitev. Z raziskovanjem dostopne literature smo prišli do zelo inovativnega pristopa za uvajanje digitalnega marketinga, primernega prav za start-up podjetja, metodologije growth hacking. Predstavili smo vse njene faze, dejavnosti in taktike, ki jih podjetje lahko izvaja v cilju doseganja čim boljših rezultatov prodaje, ter primere dobre prakse. Da bi raziskavo še bolj ozko opredelili, smo izbrali start-up podjetje Starta d.o.o. Najprej smo predstavili specifičnosti start-up podjetij na splošno, potem pa delovanje podjetja Starta d.o.o. Na osnovi specifičnosti storitve, ki jo podjetje ponuja, in razvojne faze, v kateri podjetje trenutno je, ter stanja v podjetju smo skupaj s preostalo ekipo prišli do zaključka, da je metodologija growth hacking primerna. V zaključnem delu magistrske naloge smo predstavili, kako se metodologija growth hacking implementira v podjetje Starta d.o.o. Bistvenega pomena za magistrsko nalogo in za vse, ki se ukvarjajo z digitalnim marketingom in digitalnim marketingom za start-up podjetja, je predstavljanje prilagajanja implementacije digitalnega marketinga specifičnemu načinu poslovanja in specifičnemu izdelku na primeru podjetja Starta d.o.o. V magistrski nalogi so navedeni razlogi za uvajanje vsake posamezne faze in dejavnosti.
Ključne besede: digitalni marketing, growth hacking, start-up podjetja, razsežnosti digitalnega marketinga, uvajanje digitalnega marketinga, kanali prodaje, viralni promet
Objavljeno v DKUM: 24.05.2017; Ogledov: 2047; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

7.
Slovenska podjetja in značilnosti start-up ekosistema : Slovenski podjetniški observatorij 2015
Dijana Močnik, Matej Rus, 2016, znanstvena monografija

Opis: V monografiji smo najprej analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2014, nato pa smo za leto 2012 primerjali ključne podatke za podjetja EU-28 in Slovenije v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2014 63.590 gospodarskih družb (skoraj 4 % več kot leto prej) in 67.500 samostojnih podjetnikov (3 % manj kot leto prej), to je skupaj 131.090 podjetij, ki so zaposlovala več kot 526.000 ljudi. Več kot četrtina podjetij v nefinančnem sektorju EU-28 je bila leta 2012 aktivna v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je tudi zagotavljala delo največ ljudem, skoraj četrtini vseh zaposlenih. Da bi bolje spoznali slovenska start-up podjetja in start-up ekosistem ter ključne izzive za izboljšave, smo s pomočjo primarnih podatkov v raziskavo vključenih 156 start-up podjetij s povprečno starostjo 2,1 leta analizirali značilnosti slovenskih start-up podjetij in start-up ekosistema.
Ključne besede: podjetniška demografija, EU-28 nefinančni sektor gospodarstva, primerjalna analiza, start-up podjetja, star-up ekosistem
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 2368; Prenosov: 257
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
PRIMERJAVA START-UP EKOSISTEMOV MED SLOVENIJO IN IZRAELOM
Barbra Gorenšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Tehnološka revolucija, ki smo ji priča v zadnjih nekaj letih, nas je pripeljala v informacijsko dobo. Dnevno smo priča nastajanju novih inovativnih rešitev, zato so v tej družbi znanja postale inovacije naš vsakdanjik. Pri tem imajo posebno vlogo start-up podjetja, saj so najprimernejša oblika za komercializacijo teh inovacij. Te začasne organizacije, ki razvijajo inovativne izdelke, so ustvarjene z namenom čim hitrejše rasti na globalnih trgih. Ker pa start-up podjetja delujejo v negotovih okoliščinah in je zato njihova umrljivost izjemno visoka, je za nastanek in rast teh podjetij ključen primerno razvit start-up ekosistem. Ta ustvarja optimalne pogoje za nastajanje in hitro rast start-up podjetij. Za boljše razumevanje delovanja start-up ekosistemov smo se poglobili v njegovo sestavo oziroma deležnike in njihovo vlogo. Posebej obravnavamo slovenski in izraelski start-up ekosistem ter ju primerjamo. Ugotovimo, da je Slovenija sicer na dobri poti, saj se start-up podjetništvo uspešno razvija. Vendar je v primerjavi z Izraelom slovenski start-up ekosistem še vedno premalo razvit in kaže pomanjkljivosti na področju finančnega in človeškega kapitala ter podjetniške kulture. Pri tem še ugotavljamo, da ima pri razvoju izraelskega ekosistema ključno vlogo vlada, ki sistematično spodbuja vse njegove elemente.
Ključne besede: start-up podjetje, inovacije, start-up ekosistem, podjetniška kultura, podjetniško izobraževanje, visokotehnološka podjetja
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 1231; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

9.
IZGRADNJA START-UPA PO METODOLOGIJI VITKEGA PODJETJA
Klemen Tominšek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem se osredotočil predvsem na metodologijo ustanavljanja podjetja. Večji del diplomskega seminarja sem namenil predstavitvi trenutno obstoječe metode ustanavljanja podjetja, ki je namenjena predvsem dinamičnim podjetjem, ki se hitro in odločno pojavijo na trgu. Že v začetku namenijo večino časa raziskavam trga in ljudem kot bodočim strankam. Ta metodologija se razlikuje od ostalih v nenehnem ponavljanju in potrjevanju strank ter vračanju na začetek razvijanj ideje. Rdečo nit diplomske naloge sem razvijal po povzemanju knjige The Startup owner's manual ameriških avtorjev S. Blanka in B. Dorfa, ki zagovarjata metodo vitkega (ang. lean) ustanavljanja podjetij – tako za fizične izdelke kot za storitve ali spletne aplikacije, programe, socialna omrežja itd. V nalogi sem poskušal prikazati nekaj osnovnih pojmov in korakov pri uporabi »lean« metode. Tako sem nalogo razdelil na tri večja poglavja. Predstavil sem tudi dva primera podjetij in kako uspešno vstopiti na trg ter pridobiti začetne kupce.
Ključne besede: metodologija, ustanavljanje podjetja, »lean start-up«, vitko podjetje.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2015; Ogledov: 2166; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici