1. Povezanost konceptov projektnega managementa z uspešnostjo start-up podjetijAljaž Skaza, 2017, diplomsko delo Opis: Start-up podjetja imajo kljub majhnemu deležu v celotni strukturi podjetij zaradi pozitivnih gospodarskih vplivov pomembno vlogo v narodnih gospodarstvih. Ker se ta podjetja nahajajo v začetnih ciklih poslovanja, so izpostavljena mnogim nevarnostim in problemom, zaradi česar jih velik del preneha s poslovanjem. Ugotovljen je bil velik obseg projektov v novonastalih podjetjih, kar v skladu z okoliščinami daje uspešnosti teh projektov velik pomen, saj imajo velik neposreden vpliv tudi na uspešnost podjetij. Problem se pojavi pri aplikaciji konceptov projektnega managementa, opredeljenih v aktualnih strokovnih in znanstvenih virih, saj so ti praviloma v osnovi prilagojeni velikim podjetjem oz. projektom in jih zaradi razlik med malimi in velikimi podjetji ni mogoče enostavno prenašati.
Ugotovitve izvedene raziskave na slovenskih start-up podjetjih kažejo, da so analizirana podjetja zelo majhna, v njih pa, kar je tudi skladno z ugotovitvami preteklih raziskav v tujini, projekti predstavljajo velik del njihovega poslovanja. Za analizirana podjetja lahko rečemo, da imajo dodobra razvito projektno vodenje z odstopanji na posameznih dejavnikih. Podjetja ocenjujejo, da so dostopni koncepti in primeri prakse le zmerno primerni za uporabo. Z vidika uspešnosti so podjetja po večinskem delu kriterijev pogosto uspešna, pri čemer se kažejo nekoliko slabši rezultati pri osnovnih kriterijih zastavljenega časa in proračuna ter kriteriju ocenjevanja neto sedanje vrednosti.
Ključne besede: projektni management, projekt, start-up podjetje, podjetništvo
Objavljeno v DKUM: 04.12.2017; Ogledov: 1280; Prenosov: 204
 Celotno besedilo (1,67 MB) |
2. Davčni vidiki financiranja start-up podjetij v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi državamiPolona Poznič, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Namen magistrske naloge je preučiti davčno neenakost lastniških in dolžniških virov financiranja in vpliv takšne davčne ureditve na razvoj start-up podjetij. Financiranje zgodnjih faz razvoja podjetja se razlikuje od financiranja podjetij v zrelih fazah življenjskega ciklusa, saj imajo start-up podjetja zaradi večje tveganosti otežen dostop do tradicionalnih virov financiranja. Davčni sistemi v večini držav spodbujajo dolžniško financiranje preko odbitka obrestnih odhodkov na prejeto posojilo, medtem ko ne predvidevajo te možnosti tudi za donos na kapital, ki je predmet obdavčitve tako v primeru izplačila kapitalskih dobičkov kot izplačila dividend. Zaradi dvoma v upravičenost takšne davčne obravnave lastniških in dolžniških virov financiranj so nekatere države že uvedle mehanizme, ki delujejo v smeri zagotovitve davčne enakosti. Mehanizmi, ki zmanjšujejo davčno neenakost med dolžniškimi in lastniškimi viri financiranja gredo ali v smeri omejitve odbitka obrestnih odhodkov od davčne osnove (sistem CBIT) ali v smeri uvedbe odbitka za lastniške vire financiranja (sistem ACE) oziroma v smeri kombinacije obeh vrst. Ker so tradicionalni viri financiranj za inovativna start-up podjetja ponavadi težje dostopni, se v zadnjem času pojavljajo različne možnosti nebančnega financiranja preko t.im. platform za množično financiranje in skladov tveganega kapitala. Zaradi relativno novega načina financiranja se tako pravna kot davčna zakonodaja, ki urejata področje alternativnih virov financiranja dopolnjujeta skladno z razvojem teh oblik financiranja.
Ključne besede: start-up podjetje, viri financiranj, obdavčitev dividend, obrestni davčni ščit, davčni odtegljaj, sistem ACE, sistem CBIT, množično financiranje, tvegani kapital
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 2118; Prenosov: 198
Celotno besedilo (1,14 MB) |
3. Pomen državnih spodbud in podpornega okolja za rast in razvoj mladih inovativnih podjetij v SlovenijiMaja Ploj, 2016, magistrsko delo Opis: Start up podjetja, rast in razvoj, podporno okolje za podjetništvo, državne spodbude in vsebinska podpora s strani subjektov inovativnega okolja, mentorjev in drugih podpornih institucij podjetniškega ekosistema mladim inovativnim podjetjem s potencialom hitre rasti in globalnega razvoja predstavljajo prepletanje vsebine magistrskega dela, ki je pred vami. Poleg teoretičnih izhodišč s področja zagonskega oz. start up podjetništva, je narejen celovit pregled finančnih spodbud s strani državne politike za financiranje razvoja mladih inovativnih podjetij v začetnih, najobčutljivejših fazah razvoja. Empirična raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del ponuja celovito analizo strukture slovenskega start up ekosistema, medtem ko je v drugem delu opravljena raziskava med več kot 700 slovenskimi start up podjetji, ki so se v obdobju začetnega razvoja in rasti vključevala v podporno podjetniško okolje. Ugotavljali smo vpliv pridobitve državne spodbude na uspešnost poslovanja start up podjetja v obdobju treh let od ustanovitve, s primerjavo kazalnikov uspešnosti poslovanja podjetij, ki so pridobila finančno spodbudo, v primerjavi s podjetji, ki finančne spodude niso prejela. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike med povprečnimi vrednostmi vseh spremljanih kazalnikov obeh skupin podjetij. Podjetja, ki so pridobila subvencijo za financiranje zagona, so po treh letih bolj povečala čiste prihodke od prodaje, število zaposlenih in dodano vrednost podjetja. Dokazali smo, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na to, ali je podjetje pridobilo državno spodbudo za financiranje zagona, ali ne. Prav tako smo ugotavljali, ali obstaja povezanost med vključenostjo start up podjetja v subjekte inovativnega okolja (SIO), kot so univerzitetni inkubatorji, podjetniški inkubatorji in tehnološki parki, in uspešnostjo poslovanja podjetja. Rezultati raziskave potrjujejo, da je pogostejša uporaba osnovnih svetovalnih storitev s strani predstavnikov SIO pozitivno povezana z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejše informiranje preko spleta o storitvah, programih in dogodkih v sklopu SIO je pozitivno povezano z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Kar se tiče udeležbe na raznih dogodkih in delavnicah, ki jih za mlada podjetja organizirajo SIO, smo ugotovili pozitivno povezanost med pogostostjo udeležbe podjetnikov na seminarjih, okroglih mizah, podjetniških delavnicah in podobnih dogodkih in povečanjem dodane vrednosti start up podjetja in povečanjem vrednosti prihodkov, ne obstaja pa statistično značilna povezanost s kazalnikom število zaposlenih. Tudi pogostejša udeležba na dogodkih, namenjenih povezovanju oz. mreženju s predstavniki start up ekosistema, je pozitivno povezana s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Uspeli smo tudi dokazati, da je pogostejše osebno svetovanje izbranega start up mentorja na individualnih srečanjih pozitivno povezano s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejša celovita podpora organiziranega mentorsko/izobraževalnega programa je pozitivno povezana z vsemi tremi kazalniki uspešnosti poslovanja, in sicer s povečanjem vrednosti prihodkov, števila zaposlenih in dodane vrednosti start up podjetja. Torej smo uspeli delno potrditi trditev, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na njegovo vključenost v subjekte inovativnega okolja. V zadnjem delu raziskave smo pridobili splošno oceno slovenskega start up ekosistema z vidika 100 anketiranih start up podjetnikov in se seznanili z najpogostejšimi ovirami, s kate
Ključne besede: start up podjetje, globalna rast, podporno okolje za podjetništvo, slovenski start up ekosistem, državne spodbude, zagonske subvencije, subjekti inovativnega okolja, mentorski programi, inkubatorji, tehnološki parki, pospeševalniki.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2016; Ogledov: 2451; Prenosov: 377
Celotno besedilo (3,02 MB) |
4. PRIMERJAVA START-UP EKOSISTEMOV MED SLOVENIJO IN IZRAELOMBarbra Gorenšek, 2016, diplomsko delo Opis: Tehnološka revolucija, ki smo ji priča v zadnjih nekaj letih, nas je pripeljala v informacijsko dobo. Dnevno smo priča nastajanju novih inovativnih rešitev, zato so v tej družbi znanja postale inovacije naš vsakdanjik. Pri tem imajo posebno vlogo start-up podjetja, saj so najprimernejša oblika za komercializacijo teh inovacij. Te začasne organizacije, ki razvijajo inovativne izdelke, so ustvarjene z namenom čim hitrejše rasti na globalnih trgih. Ker pa start-up podjetja delujejo v negotovih okoliščinah in je zato njihova umrljivost izjemno visoka, je za nastanek in rast teh podjetij ključen primerno razvit start-up ekosistem. Ta ustvarja optimalne pogoje za nastajanje in hitro rast start-up podjetij. Za boljše razumevanje delovanja start-up ekosistemov smo se poglobili v njegovo sestavo oziroma deležnike in njihovo vlogo. Posebej obravnavamo slovenski in izraelski start-up ekosistem ter ju primerjamo. Ugotovimo, da je Slovenija sicer na dobri poti, saj se start-up podjetništvo uspešno razvija. Vendar je v primerjavi z Izraelom slovenski start-up ekosistem še vedno premalo razvit in kaže pomanjkljivosti na področju finančnega in človeškega kapitala ter podjetniške kulture. Pri tem še ugotavljamo, da ima pri razvoju izraelskega ekosistema ključno vlogo vlada, ki sistematično spodbuja vse njegove elemente.
Ključne besede: start-up podjetje, inovacije, start-up ekosistem, podjetniška kultura, podjetniško izobraževanje, visokotehnološka podjetja
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 1348; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,68 MB) |
5. Analiza prisotnosti stebrov in elementov start-up ekosistema v Sloveniji in razlogi za odhod start-up podjetnikov iz Slovenije v tuje pospeševalnikeTanja Kožuh, 2016, magistrsko delo Opis: 21. stoletje označuje družba znanja, v kateri znanje predstavlja osnovni vir za razvoj novih idej, izdelkov, storitev in procesov z visoko dodano vrednostjo in sposobnostjo konkuriranja na globalnem trgu. V družbi znanja igrajo pomembno vlogo visoko izobraženi in ustvarjalni posamezniki, ki imajo edinstveno znanje, kompetence, izkušnje in povezave ter so dovolj podjetni in ambiciozni, da svoje ideje razvijejo v inovacije in nove podjeme z globalnim tržnim potencialom. Zanje smo v literaturi zasledili različna imena kot na primer novi mednarodni podjemi, od zagona globalni podjemi, visokotehnološka start-up podjetja, globalna start-up podjetja itd. Odločili smo se, da bomo v magistrski nalogi uporabili ime start-up podjetje. Start-up podjetje smo opredelili kot novonastalo podjetje, običajno mlajše od 3 let, ki izkorišča znanje za ustvarjanje novih inovativnih izdelkov ali storitev v pogojih izjemne negotovosti ter je od samega začetka usmerjeno na globalni trg. Globalno okolje, v katerem delujejo start-up podjetja, je izjemno negotovo in dinamično, stopnja preživetja start-up podjetij pa nizka. V splošnem velja, da naj bi devet od desetih start-up podjetij v prvih letih delovanja propadlo. Ker se za start-up podjetja v splošnem predpostavlja, da bodo v prihodnosti hitreje rasla kot ostala novoustanovljena podjetja ter da bodo ustvarila neproporcionalno več novih zaposlitev kot obstoječa podjetja, jim pripisujemo pomembno vlogo pri rasti gospodarstva. Prav zaradi njihove pomembne vloge so se v svetu pojavili novi načini podpore nastajanju in razvoju start-up podjetij, med katerimi je tudi start-up ekosistem. V Sloveniji imamo vzpostavljene temelje za razvoj nacionalnega start-up ekosistema, ki v zadnjih nekaj letih doživlja hiter in dinamičen razvoj. Podatki kažejo, da število start-up podjetij v Sloveniji narašča, raste pa tudi vrednost kapitalskih vložkov vanje. S ponudbo mednarodno primerljivih programov se krepi tudi inovativno in podporno okolje, kjer vodilno vlogo prevzemajo predvsem tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji in podjetniški pospeševalniki, ki v okviru svojih programov povezujejo zasebne in javne vire financiranja, mentorstvo, strokovno podporo, podjetja in raziskovalne institucije ter zagotavljajo fleksibilne prostorske pogoje in infrastrukturo. Kljub temu pa ugotavljamo, da start-up podjetniki iz Slovenije odhajajo v start-up ekosisteme v tujino, zato smo se odločili, da start-up ekosistem v Sloveniji proučimo iz vidika celovitosti in sposobnosti zagotavljanja vseh pogojev, ki so potrebni za podporo start-up podjetjem.
Ključne besede: start-up podjetništvo, start-up podjetje, start-up ekosistem, podjetniški ekosistem, družba znanja, spill-over teorija podjetništva, Triple/Quadruple/Quintuple Helix, tehnološki park, univerzitetni inkubator, podjetniški pospeševalnik
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 1700; Prenosov: 320
Celotno besedilo (6,61 MB) |
6. FINANCIRANJE START - UP PODJETIJSimona Kraner, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu ugotavljamo specifike start-up podjetij ter njihov vpliv na dostopnost in primernost posameznih virov financiranja. Ko ugotovimo in razdelamo poglavitne specifike, ki na splošno veljajo za start-up podjetja, se lotimo proučevanja faz financiranja, skozi katera start-up prehajajo. Vsako od sedmih tipičnih faz financiranja start-up podjetij opredelimo z vidika značilnosti, ki za start-up podjetja v specifični razvojni fazi veljajo.
Prvo polovico teoretičnega dela zaključimo z analizo področja vrednotenja start-up podjetij, ki je podobno kot razvojna faza, v kateri se podjetje nahaja in je ključnega pomena za ugotavljanje primernosti posameznih virov financiranja. V drugi polovici teoretičnega dela se ukvarjamo izključno z analizo različnih virov financiranja ter njihovih poglavitnih značilnosti, ki bolj ali manj vplivajo na njihovo naklonjenost financiranju start-up podjetij.
V osrednjem analitičnem delu magistrske naloge na podlagi predhodnih ugotovitev najprej analiziramo sprejemljivost posameznih splošnih značilnosti start-up podjetij za posamezne vire financiranja. Nato posamezne vire financiranja proučimo z vidika primernosti glede na razvojno fazo, v kateri se start-up podjetje nahaja. Kot zadnje, izpostavimo relevantnost oz. irelevantnost različnih metod vrednotenja start-up podjetij za posamezne vire financiranja.
Ključne besede: viri financiranja, start-up podjetje, faze financiranja, vrednotenje start-up podjetij
Objavljeno v DKUM: 16.06.2016; Ogledov: 2394; Prenosov: 381
Celotno besedilo (1,43 MB) |
7. ORGANIZIRANJE SODOBNIH PODJETIJMarcel Šumnik, 2015, diplomsko delo Opis: Tema diplomskega projekta je obravnava organizacije sodobnega podjetja. Organizacija sodobnega podjetja je naloga managemanta, ki se ukvarja s procesi, strukturami in ostalimi dejavniki, ki vplivajo na delovanje podjetij. Preko študija izbrane literature iz področja organizacije, kadrov smo razvili predloge za izboljšanje organiziranja podjetij, ki smo jih preverili v praksi delovanja izbranega podjetja. Organizacija sodobnih podjetij je kompleksen proces, ki ne vključuje več samo hierarhične organiziranosti ampak vključuje številne različne poglede na delovanje podjetij. Poleg jasne organizacijske strukture, je pomembno, da podjetja pri lastnem organiziranju zaznavajo povečano vlogo pomembnosti kadrov, ki niso več le zaposleni ampak so predvsem aktivni dejavnik razvoja podjetja. Poleg tega ugotavljamo, da se čedalje več uporabljajo nove oblike organiziranja podjetij. Klasični model podjetja z jasno hierarhično strukturo se vedno bolj kombinira s procesnim razumevanjem delovanja podjetja, kar vodi v razvoj različnih organizacijskih struktur. Podjetja so čedalje bolj podvržena spremembam, zato je zelo pomembno, da se privadijo na sprejemanje sprememb in njihovo uvajanje v vsakdanji poslovni proces. Sodobna podjetja prevzemajo horizontalno (procesno) obliko organiziranosti, ki še dodatno zabriše meje med hierarhičnimi nivoji in ustvarja vse večjo klimo sodelovanja. Hieararhija v delovanju podjetij še vedno ostaja, vendar je veliko bolj prožna in manj vezana na enega ali pa nekaj odločevalcev, kot je bilo to v preteklosti.
Ključne besede: organizacija, podjetje, zaposleni, inovativnost, ustvarjalnost, spremembe, start up, fleksibilnost
Objavljeno v DKUM: 26.11.2015; Ogledov: 1789; Prenosov: 357
Celotno besedilo (1,11 MB) |
8. Potencialni množičnega financiranja za start-up podjetja, na primeru slovenskih podjetijSaša Ruis, 2015, diplomsko delo Opis: Vzpodbujanje podjetništva je ključnega pomena za gospodarski razvoj države. Inoviranje bo postalo motor gospodarstva na vseh ravneh in v vseh organizacijah. Inoviranje pa nastaja tam, kjer je veliko podjetniških talentov z visokim potencialom. Podjetja ambicioznih podjetnikov, ki najdejo in udejanjajo poslovne priložnosti rastejo hitro in pri tem dodatno zaposlujejo. To so start-up podjetja, ki prispevajo k hitremu razvoju novih tehnologij, ustvarjajo velik del delovnih mest, prispevajo h gospodarski rasti držav, v gospodarskem sistemu vnašajo dodatno dinamiko in konkurenčnost ter spreminjajo vrednote družbe in prinašajo nov miselni vzorec, skladen z družbo znanja in ustvarjalnosti. Največji izziv tem podjetjem predstavlja pridobitev finančnih virov za zagon podjetja. Podjetnik se mora od samega začetka truditi, da pridobi zaupanje vlagateljev in potencialnih strank ter si upati tvegati.
Start-up podjetja potrebujejo kapital že v zelo zgodnjih fazah, saj želijo vstopiti na trg z inovativno idejo, ki pa za realizacijo na trgu potrebuje dolgo pot, veliko znanja, časa in vztrajnosti. Ob tem pa mora imeti start-up podjetje ekipo različnih talentov, kjer vsak prispeva svoje znanje in spretnosti.
Posamezniki pa za uresničitev svojih idej potrebujejo zagonska sredstva pri katerih pa lahko nastane problem, saj so tradicionalni viri financiranja zelo omejeni. In ker se Slovenija že nekaj časa sooča s krizo, ki se najbolj kaže v podjetništvu so začeli podjetniki iskati alternativne metode financiranja. Pred nekaj leti se je tako v ZDA pojavil nov trend imenovan množično financiranje. Deluje po principu kolektivne akcije zbiranja sredstev za določen projekt na izbrani spletni platformi. Ta način financiranja poteka tako, da s predstavitvijo inovativne ideja, na izbrani spletni platformi ,podjetniki spodbudijo množico ljudi in jih pripravi do investiranja manjših zneskov, v znak podpore projektu. Ker se že skozi vsa leta množično financiranje izkazuje kot zelo uspešna metoda so se te metode začeli posluževat tudi Slovenci.
Diplomski seminar je sestavljen iz dveh delov – iz teoretične osnove, kjer bomo na grobo opisali osnovne pojme s področja start-up podjetij in podrobneje predstavili množično financiranje. V praktičnem delu pa smo predstavili uspešne slovenske Kickstarter projekte, ki so bili financirani s množičnim financiranjem. Izmed vseh slovenskih Kickstarter projektov smo izbrali štiri najuspešnejše in to so FlyKly, Chipolo, Lumu in Musguard.
Osrednji del raziskave izhaja iz aktualnih člankov in intervjujev, ki se nanašajo na štiri slovenske Kickstarter projekte. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kakšen je bil njihov finančni cilj, kakšna je njihova zgodba, kdo sestavlja ekipo, kaj so predstavili na platformi Kickstarter in kakšni so bili njihovi rezultati.
Ključne besede: Start-up podjetje, financiranje, inovacije, množično financiranje, Kickstarter, slovenski Kickstarter projekti
Objavljeno v DKUM: 12.11.2015; Ogledov: 2052; Prenosov: 334
Celotno besedilo (958,00 KB) |
9. Pomen ustrezne podjetniške ekipe in njene motivacije za uspeh start-up podjetjaŠpela Kumer, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu smo podrobneje preučevali vpliv podjetniške ekipe in njene motivacije na uspeh start-up podjetja.
V teoretičnem delu smo najprej razložili osnovne pojme, povezane s start-up podjetji ter opisali načine dela, ki se v takih podjetjih uporabljajo. Na kratko smo opisali tudi podjetniški proces, katerega sestavni del je med drugim podjetniška ekipa.
Podjetniško ekipo smo raziskovali podrobneje – navedli smo njeno optimalno sestavo, potrebne lastnosti ekipe in izkušnje njenih članov, ki vplivajo na uspešnost start-up podjetja. Ukvarjali smo se tudi z vprašanjem, kaj sploh je podjetniška ekipa in ali je start-up podjetje bolje ustanoviti sam ali v ekipi. Prav tako smo zelo podrobno raziskali tudi motivacijo ekipe v start-up podjetju. Primerjali smo motivacijo v ustaljenih podjetjih z motivacijo v start-up podjetjih, preučevali vpliv vodje na motivacijo članov ekipe za delo ter ugotavljali, kaj najbolj motivira člane podjetniške ekipe.
V praktičnem delu smo izvedli intervjuje z dvema slovenskima start-up podjetnikoma in ugotovili, da zagovarjata delo v ekipi in ga tudi sama uporabljata ter da motivirata člane svoje ekipe na načine, ki smo jih obravnavali v teoretičnem delu.
Ključne besede: Start-up podjetje, podjetniški proces, podjetniška ekipa, motivacija
Objavljeno v DKUM: 10.11.2015; Ogledov: 1548; Prenosov: 215
Celotno besedilo (761,29 KB) |
10. IZGRADNJA START-UPA PO METODOLOGIJI VITKEGA PODJETJAKlemen Tominšek, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem se osredotočil predvsem na metodologijo ustanavljanja podjetja. Večji del diplomskega seminarja sem namenil predstavitvi trenutno obstoječe metode ustanavljanja podjetja, ki je namenjena predvsem dinamičnim podjetjem, ki se hitro in odločno pojavijo na trgu. Že v začetku namenijo večino časa raziskavam trga in ljudem kot bodočim strankam. Ta metodologija se razlikuje od ostalih v nenehnem ponavljanju in potrjevanju strank ter vračanju na začetek razvijanj ideje. Rdečo nit diplomske naloge sem razvijal po povzemanju knjige The Startup owner's manual ameriških avtorjev S. Blanka in B. Dorfa, ki zagovarjata metodo vitkega (ang. lean) ustanavljanja podjetij – tako za fizične izdelke kot za storitve ali spletne aplikacije, programe, socialna omrežja itd. V nalogi sem poskušal prikazati nekaj osnovnih pojmov in korakov pri uporabi »lean« metode. Tako sem nalogo razdelil na tri večja poglavja. Predstavil sem tudi dva primera podjetij in kako uspešno vstopiti na trg ter pridobiti začetne kupce.
Ključne besede: metodologija, ustanavljanje podjetja, »lean start-up«, vitko podjetje.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2015; Ogledov: 2319; Prenosov: 333
Celotno besedilo (1,23 MB) |
