1. Učinki uporabe nosljivih tehnologij kot podpora pri aktivnem staranjuŠpela Mar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšni so učinki nosljivih tehnologij kot podpora pri aktivnem staranju. V raziskavi so sodelovale osebe, starejše od 45 let. Rezultati so pokazali, da nosljive tehnologije vodijo k izboljšanju fizične pripravljenosti posameznikov in jim tako služijo kot podpora pri aktivnem življenju. Ugotovili smo tudi, da se večina uporabnikov samih nauči uporabljati nosljive tehnologije, kar je za generacijo, ki ni odraščala s tehnologijo, zelo spodbudna informacija. Prav tako se je pokazalo, da redno nadziranje podatkov vodi v večjo motivacijo po gibanju, kar vodi v bolj aktivno življenje. Rezultati, ki smo jih v magistrski nalogi pridobili, so lahko dobro izhodišče za prihodnje raziskave in dobra osnova za pripravo izobraževanj o uporabi nosljivih tehnologij za starejše.
Ključne besede: nosljive tehnologije, aktivno staranje, delovno mesto, starostniki
Objavljeno: 05.07.2021; Ogledov: 132; Prenosov: 27
 Celotno besedilo (2,27 MB) |
2. Specifičnost komuniciranja z različnimi ciljnimi skupinami v programih usposabljanje za življenjsko uspoešnost in programu za tretje življenjsko obdobjePoljanka Gros, 2020, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega seminarja obravnavamo specifike komuniciranja pri različnih ciljnih skupinah. Osredotočamo se na komuniciranje v javno veljavnih programih neformalnega izobraževanja za odrasle Usposabljanje za življenjsko uspešnost in Programa za tretje življenjsko obdobje. Kot ciljne obravnavamo osebe, katerih značilnosti so zelo različne in hkrati nujne za upoštevanje pri izvajanju programa. V našem primeru so to starostniki, osebe s posebnimi potrebami ter manj izobraženi odrasli. Navajamo formalni okvir izobrazbe izvajalcev v teh programih in pomembnost nekaterih značilnosti izvajalca, ki so potrebne za uspešno komuniciranje s ciljno skupino. Poudarjamo pa tudi pomen priprav na samo izvedbo programa.
Za uspešno komuniciranje v obravnavanih programih ni dovolj le formalna izobrazba, ki jo predpisana, ampak so ključni še drugi dejavniki, kot so: poznavanje in upoštevanje načel uspešnega komuniciranja, prepoznavanje in odpravljanje motenj ter napak v procesu komuniciranja, metode, tehnike in pripomočke za komuniciranje, prepoznavanje in obvladovanje nebesednega komuniciranja, sposobnost empatičnosti in aktivnega poslušanja ter poučenost o značilnostih ciljne skupine.
Ključne besede: komuniciranje, specifičnost komuniciranja, starostniki, osebe s posebnimi potrebami, osebe s pomanjkljivo izobrazbo, Usposabljanje za življenjsko uspešnost, Program za tretje življenjsko obdobje
Objavljeno: 23.10.2020; Ogledov: 214; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,57 MB) |
3. Prostočasne dejavnosti v domovih za starejše in njihov vpliv na počutje starostnikov na primeru Doma Hmelina, d. o. o., RadljePatricija Tjukajev, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali prostočasne dejavnosti v domovih za starejše in ugotavljali njihov vpliv na počutje starostnikov. V teoretičnem delu smo opisali proces staranja v tretjem življenjskem obdobju, preučili trende in problematiko, povezano s staranjem prebivalstva ter analizirali kakovost življenja starostnikov in načine priprave na kvalitetno starost. Dotaknili smo se življenja v domovih za starejše in opredelili razloge za bivanje tam. Opisali smo izbrani dom za starejše, Dom Hmelina, ter predstavili dejavnosti, ki jih izvajajo. V empiričnem delu smo v izbranem domu izvedli raziskavo o tem, kako tamkajšnje prostočasne dejavnosti vplivajo na življenje starostnikov. Ugotovili smo, da se več kot 75 % starostnikov dnevno udeležuje prostočasnih dejavnosti, med katerimi so najbolj obiskani pikniki, rojstnodnevna praznovanja in dnevna telovadba. Tisti, ki v domu bivajo dlje, pogosteje obiskujejo še molitvene urice, manj pa jogo smeha, ki je bolj priljubljena med novejšimi stanovalci. Starostniki ocenjujejo, da imajo dovolj možnosti izbire in nadzora ter dobre odnose z drugimi, se pa med stanovalci, ki v domu bivajo dlje, pogosteje pojavlja potrtost, osamljenost in občutek, da so drugim v breme. Starostniki, še posebej moški, pri udeležbi na dejavnostih opažajo pozitivne spremembe v življenju. Več kot 80 % stanovalcem, predvsem mlajšim, dejavnosti omogočajo sklepanje novih poznanstev.
Ključne besede: starostniki, domovi za starejše, prostočasne dejavnosti, kakovostno staranje
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 447; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,29 MB) |
4. Izobraževanje starejših oseb na kulturno-umetniškem področju v domu starostnikovUrška Gačnik, 2020, magistrsko delo Opis: Tema magistrske naloge je izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju s poudarkom na področju kulture in umetnosti v domovih starostnikov. Opisali smo vidike starosti, stereotipe in predsodke o starejši populaciji ter njihove potrebe. Omenili smo spremembe v tem obdobju in razložili pojem kakovostne starosti. Prav tako smo predstavili možnosti socialnega varstva za starejše s poudarkom na domovih starostnikov. Osredotočili smo se še na vseživljenjsko izobraževanje in ga povezali s področjem kulture ter umetnosti. Podrobneje smo se osredotočili na vpliv teh dveh na kakovost življenja starostnikov. Na koncu smo podali še primere aktivnosti s kulturno-umetniškega področja v domovih starostnikov.
Z empiričnim delom smo želeli preučiti, katere aktivnosti po mnenju starejših spadajo na področje kulture in umetnosti, katere jim dom starostnikov ponuja in katerih od teh se tudi sami udeležujejo. Ugotovili smo, da se tako stanovalci kot tudi domovi starostnikov zavedajo pomena vseživljenjskega izobraževanja, kar pomeni, da je ponudba aktivnosti raznolika, starejši pa so z njo zadovoljni. Presenetljivo so moški tisti, ki so splošno bolj aktivni na kulturno–umetniškem področju, enako velja za starejše stanovalce domov. Večjo aktivnost smo zasledili tudi pri tistih, ki so prej živeli v mestu, in pri tistih, ki imajo višjo izobrazbo.
Ključne besede: starostniki, dom starostnikov, vseživljenjsko izobraževanje, kultura, umetnost
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 239; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,25 MB) |
5. Poznavanje sladkorne bolezni pri starostnikih s sladkorno boleznijoEva Zrim, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Z daljšanjem življenjske dobe narašča populacija starostnikov s sladkorno boleznijo, ki zaradi kompleksne obravnave predstavlja velik javnozdravstveni problem. Znanje, ki ga imajo pacienti s sladkorno boleznijo o svoji bolezni, bistveno pripomore k pravilni samooskrbi in nadzoru bolezni, zato je smiselno, da se njihovo znanje o sladkorni bolezni oceni. V zaključnem delu želimo predstaviti zadovoljstvo starostnikov z oskrbo, usmerjeno na osebo, saj tovrstna oskrba povečuje znanje ter pozitivno vpliva na odnos do samoobvladovanja bolezni.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal: demografske podatke, poznavanje sladkorne bolezni ter oskrbo, usmerjeno na osebo. Zbrane podatke smo s pomočjo programa SPSS analizirali ter statistično obdelali.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje o sladkorni bolezni pri starostnikih s sladkorno boleznijo slabo, saj je bila povprečna ocena doseženih točk 12,90 ± 4,14. Prav tako obstajajo na področjih o vzrokih, poteku in tveganju za sladkorno bolezen pomembne pomanjkljivosti znanja. Nadalje smo ugotovili, da je mnenje starostnikov o oskrbi, usmerjeni na osebo, dobro, bi pa bila možna izboljšanja na področjih vključevanja starostnikov v proces zdravljenja in izvajanje oskrbe.
Razprava in sklep: Znanje je bistvenega pomena pri samovodenju sladkorne bolezni ter preprečevanju zapletov, zato je treba slabo znanje o sladkorni bolezni odpraviti. K višji ravni znanja pa lahko pripomore oskrba, usmerjena na osebo.
Ključne besede: sladkorna bolezen, starostniki, na starostnika usmerjena oskrba, edukacija, znanje
Objavljeno: 30.06.2020; Ogledov: 490; Prenosov: 161
Celotno besedilo (673,53 KB) |
6. Kriminaliteta nad starejšimi in izhodišča za varno staranje v SlovenijiAnton Toni Klančnik, Tinkara Pavšič Mrevlje, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Prispevek predstavlja statistiko kaznivih dejanj nad starejšimi (populacija nad 64 let) v letih od 2001 do 2011. Ob prikazu projekcij staranja prebivalstva v naslednjih petdesetih letih bo zagotovo prišlo tudi do povečanja kriminalitete nad starejšimi. Da bi bilo staranje v prihodnosti varnejše, prispevek preko statističnega pregleda opozarja na najbolj rizična področja kriminalitete nad starejšimi.
Metode:
Pregled statističnih podatkov policije v letih 2001 do 2011 in kratek pregled literature.
Ugotovitve:
Kriminaliteta nad starejšimi v Sloveniji se je v letih med 2001 in 2011 skoraj podvojila. Najpogostejša skupina kaznivih dejanj nad starostniki so premoženjski delikti (dobrih 80 %), sledijo kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine (dobrih 5 %), gospodarska kriminaliteta (skoraj 5 %) in kazniva dejanja zoper življenje in telo (skoraj 3 %).
Omejitve/uporabnost raziskave
Prispevek prikazuje dostopne podatke o kriminaliteti nad starejšimi. Omejitve zaključkov so vezane na težko dostopne podatke o tem, kakšne so težave starejših pri prijavi kaznivih dejanj (ali da do tega sploh pride) in kakšne vrste pomoč jim je pri tem nudena (če sploh).
Praktična uporabnost:
S pregledom značilnosti kriminalitete nad starejšimi v zadnjem desetletju poznamo tvegana področja, na podlagi katerih je mogoče oblikovati (oziroma nadaljevati) različne preventivne programe, usposabljanja za delavce institucij, ki so v stiku s starejšimi žrtvami kaznivih dejanj, in pripraviti ustrezne programe psihosocialne in medicinske pomoči žrtvam.
Ključne besede: kriminaliteta, starejši, starostniki, viktimizacija, Slovenija
Objavljeno: 23.04.2020; Ogledov: 376; Prenosov: 16
Celotno besedilo (367,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. Uporabnost lestvice PAINAD za oceno bolečine pri starejših osebah, obolelih za demencoMateja Marinič, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Z napredkom sodobne medicine se je življenjska doba ljudi podaljšala. S tem se je povečalo tudi število starostnikov, ki zaradi različnih kroničnih obolenj, kamor spada tudi demenca, potrebujejo namestitev v socialno varstveni zavod. Bolečina je pogost spremljevalec starejših oseb, obolelih za demenco, ki vpliva na kakovost življenja. Starostnik z demenco pogosto ne more in/ali ne zna verbalno izraziti bolečine, zato ocenjevanje le te, predstavlja velik izziv za zdravstveno nego.
Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v socialno varstvenem zavodu na območju severovzhodne Slovenije. Kot instrument zbiranja podatkov smo uporabili Pain Assessment in Advanced Dementia (PAINAD) lestvico. Posamezne vedenjske kategorije smo ocenili zjutraj in zvečer ter jih primerjali s parnim t-testom. Notranjo konsistentnost lestvice PAINAD smo preverili s pomočjo Cronbachovega koeficienta alfa. Rezultate raziskave smo statistično obdelali v računalniškem programu Microsoft Office Professional Program 2016 in IBM SPSS Statistics.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je lestvica PAINAD zanesljivo in uporabno orodje za ocenjevanje bolečine pri starejših osebah, obolelih za demenco. Zanesljivost smo potrdili s pomočjo Cronbachovega koeficienta alfa, ki znaša 0,84. Podatki kažejo, da ni statistično signifikantnih odstopanj med ocenami vedenjskih kategorij zjutraj in zvečer (p < 0,05).
Diskusija in zaključek: Bolečina pri starostniku z demenco predstavlja velik problem in nikakor ne sme biti spregledana. Ne prepoznavanje bolečine ter posledično nezdravljenje lahko povzročita veliko težav. Pomembno vlogo v obravnavi bolečine pri osebah z demenco imajo medicinske sestre, ki negujejo tako osebo. Celostna obravnava bolečine pri starostniku z demenco je ključna za zagotavljanje njihovega dobrega počutja.
Ključne besede: demenca, starostniki, bolečina, ocenjevanje bolečine, lestvica PAINAD, uporabnost lestvice
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 833; Prenosov: 210
Celotno besedilo (984,58 KB) |
8. Šport in staranjeAlja Mori, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu Šport in staranje smo opredelili relevantnost in koristnost telesne aktivnosti v tretjem življenjskem obdobju človeka. Ker tekom procesa staranja pride do sprememb v sestavi telesa, in posledično do upada gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter razvoja raznih bolezenskih stanj, ko smo jih tudi opisali, smo se osredotočili na izbiro, vrsto, obseg in intenzivnost telesnih aktivnosti, ki jih lahko izvajajo starejši ljudje. Poudarili smo dejavnike tveganja pri posameznih oblikah športa in predstavili ustrezne preventivne ukrepe pred začetkom izvajanja telesne dejavnosti. Nismo se usmerili samo na fizično pripravljenost, temveč tudi na mentalno ravnovesje, saj sta dobra telesna in duševna moč bistvenega pomena za zdravje starejšega človeka. Življenjski slog starostnika smo preučili v povezavi s pravilno prehrano, gibanjem in dobrim spancem. Pri športnem udejstvovanju starejših ne govorimo več o tekmovalnosti, ampak smo v prvi vrsti izpostavili vpetost v družabne stike znotraj telesno dejavnih skupin in predstavili vsesplošni slovenski projekt Šole zdravja.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo z uporabo deskriptivne metode preučili odnose, procese ter dejstva že objavljene literature. Z metodo komplikacije smo uporabili navedke drugih avtorjev. Podobna ali različna dejstva, pojave in procese smo primerjali s komparativno metodo.
Rezultati: Ugotovili smo, da so aktivni starostniki, ki se poleg gibanja zavedajo tudi pomena primerne prehrane, zdravega spanca in vzdrževanja socialnih stikov, telesno in duševno stabilnejši v primerjavi s tistimi, ki so neaktivni, nesocialni in neozaveščeni o načinu prehranjevanja ter imajo pomanjkanje spanca.
Diskusija in zaključek: S staranjem se človek sooča s številnimi spremembami, kot so fizične, psihične, socialne ali vedenjske spremembe. Nastanek nekaterih bolezni v starosti omejuje zmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Kvalitetnejši in aktivnejši proces staranja je moč doseči s skrbjo za lastno telesno in duševno zdravje.
Ključne besede: gerontologija, staranje, starostniki, bolezni, telesna aktivnost, vadba, prehrana
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 625; Prenosov: 131
Celotno besedilo (2,59 MB) |
9. Pametne naprave za zdrav življenjski slog starostnika: analiza primeraUrban Pšajd, 2019, diplomsko delo Opis: Ljudje se vse bolj zavedamo kako pomembno je naše zdravje in zdrav življenjski slog. V tej tezi smo obravnavali pametne naprave in kako te vplivajo na zdravje in zdrav življenjski slog starostnikov. V teoretičnem delu smo raziskovali pametne naprave in zdrav življenjski slog starostnikov.
Proučevali smo definicijo pametnih naprav, njihovo delovanje, pozitivne učinke in potencialna tveganja, ki izhajajo iz uporabe pametnih naprav. Osredotočili smo se na naprave, ki so prisotne na področju zdravstva in zdravega življenjskega sloga. V nadaljevanju so opisane smernice zdravega življenjskega sloga za starejšo populacijo.
Pomen zdravega življenjskega sloga je uživati zdravo hrano, opustiti slabe navade, kot so kajenje in uživanje alkohola, telesne aktivnosti in druženje. Proučili smo tudi težave, ki se pojavljajo pri starostnikih, kot so diabetes, visoki krvni tlak, demenca in depresija, če jih naštejemo le nekaj.
V praktičnem delu smo na podlagi analize trga pametnih naprav za spremljanje zdravja izbrali pametno napravo za izbranega starostnika, ki nam bo pomagala raziskati učinke uporabe pametne naprave na življenjski slog starostnika.
V zadnjem delu je bila narejena še analiza primera uporabe pametne naprave za zdrav življenjski slog. Primerjali smo priporočeno telesno aktivnost starostnika z dejansko telesno aktivnostjo. Ugotovili smo, da je telesna aktivnost opazovane osebe v okviru predpisanih smernic za zdrav življenjski slog. Ugotovili smo tudi, da uporaba pametne naprave pozitivno vpliva na počutje in vsakdanjo telesno aktivnost starostnika. Zato predlagamo vpeljavo pametnih naprav v življenje starostnikov saj pozitivno vplivajo na njihovo zdravje.
Ključne besede: pametne naprave, zdrav življenjski slog, zdravje, starostniki
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 464; Prenosov: 82
Celotno besedilo (627,84 KB) |
10. Vodenje skupine starih ljudi za samopomočPolonca Černenšek, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča, namen: Magistrsko delo je rezultat raziskave iz področja vodenja medgeneracijskih skupin starih ljudi za samopomoč v lokalnem okolju. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so voditelji skupin usposobljeni za prostovoljno delo ter s katerimi problemi se srečujejo. Zanimal nas je tudi vpliv vodenja skupine starih ljudi za samopomoč na voditelja iz vidika medsebojnega sožitja.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja, za instrument raziskave smo razvili anketni vprašalnik, kateri je zajemal 16 vprašanj zaprtega, odprtega in polodprtega tipa. Raziskava je potekala na medgeneracijskem društvu v aprilu in maju 2018. Pridobljene podatke smo analizirali ter jih prikazali s tabelami s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultate smo obdelali s programom IBM SPSS, uporabili smo kvantitativne statistične metode.
Rezultati: Anketirane so bile skoraj v celoti ženske, rezultati so pokazali, da ima 40,3 % anketiranih dolgoletne izkušnje pri vodenju tovrstnih skupin od šest do deset let, preko deset let izkušenj pa ima 29,0 % anketiranih. Skoraj polovica anketiranih (46,8 %) meni, da so zelo dobro usposobljeni in več kot tretjina anketiranih (38,7 %) meni, da so za delo odlično usposobljeni. Glede samega pomena vodenja skupine za samopomoč so voditelji navedli pozitivne vplive na zdravje in medgeneracijsko sodelovanje, povprečna ocena je znašala 4,6, najvišja ocena je bila navedena v 71,0 %.
Diskusija in zaključek: Vodenje skupine za samopomoč v okviru medgeneracijskega združenja prinaša vzajemne koristi članom kot voditeljem. Voditelji so za opravljanje prostovoljnega usposobljeni, pomeni jim pripravo na lastno staranje in pozitivno vpliva na njihovo zdravje. Navedena metoda je v Sloveniji edinstvena, uvajajo jo tudi v Avstriji.
Ključne besede: starostniki, kakovostno staranje, medgeneracijsko sodelovanje, deljenje izkušenj, preprečevanje izolacije
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 468; Prenosov: 82
Celotno besedilo (596,50 KB) |
