| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 82
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Starejši kot žrtve spletnih prevar : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tiva Prhaj, 2024, diplomsko delo

Opis: Svet tehnologije se iz dneva v dan bolj razvija. Z večanjem števila aplikacij in spletnih strani se sorazmerno povečuje tudi število uporabnikov. Vemo, da se uporaba tehnologije vključuje v naše vsakodnevno življenje. Z razvojem tehnologije posodabljajo svoja znanja tudi spletni prevaranti, ki prežijo na žrtve. Diplomsko delo obravnava temo spletnih prevar, ki se osredotočajo na starejšo populacijo. Po številnih prebranih člankih, študijah in raziskavah je razvidno, da je problem postal že kar vsakdanji, namreč število spletnih prevar pri starostnikih se iz leta v leto stopnjuje. Ker je to področje pri nas malo raziskano, diplomsko delo posega po tuji literaturi. Sledi konkretno prebiranje, povzemanje, primerjanje in izpisovanje uporabnih podatkov. Ne glede na to, da starejša populacija ni tako številčna pri uporabi spleta kot mlajša, so spletne prevare še vedno velik problem, ki mu je treba posvetiti veliko pozornosti. V primeru, da uporabnik zazna, da je žrtev spletne prevare, diplomsko delo podaja nekaj spletnih strani, kamor se lahko zateče po pomoč. S prijavo prevare lahko preprečijo, da bi na enak način oškodovali še koga drugega. Ozaveščenost bi lahko dopolnili z več različnimi računalniškimi delavnicami, katerih glavne točke so opisane v diplomskem delu. Ugotovitve, predstavljene v diplomskem delu, je mogoče upoštevati pri ozaveščanju starejših ljudi za varno uporabo spleta in pazljivost pri spletnih prevarah ter deljenju svojih osebnih podatkov.
Ključne besede: spletne prevare, goljufije, starostniki, ranljivost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.07.2024; Ogledov: 153; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (573,24 KB)

2.
Razumevanje lahkega branja pri starostnikih : magistrsko delo
Polona Rogina, Alja Puhner, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Razumevanje lahkega branja pri starostnikih je v teoretičnem delu predstavljena bralna pismenost in njeni gradniki. Natančno je opisan 6. gradnik bralne pismenosti, ki opisuje tekoče branje. Naloga se osredotoča na kriterije tekočnosti branja, to so natančnost, ritem, tehnika in izraznost branja. Opisano je lahko branje, namenjeno različnim posameznikom, ki imajo težave pri razumevanju. Sledi empirični del magistrske naloge. Za ta del naloge je bilo izbranih deset posameznikov, ki so stanovalci doma za starostnike. V začetku so bili opravljeni uvodni intervjuji. S tem se je pridobil vpogled v njihovo otroštvo in mladost. Med drugim intervjuji razkrivajo odnos intervjuvancev do branja danes. Sledi drugi del, v katerem so bile preverjene bralne sposobnosti starostnikov. Vsi posamezniki so samostojno prebrali besedilo v lahkem branju. Ocenjevan je bil 6. gradnik bralne pismenosti s pomočjo besedila, zapisanega v lahkem branju avtorice Simone Kuplen – Slovenija (2018). Rezultati so pokazali, da je branje starostnikov tekoče. V večini starostniki nimajo večjih težav pri branju, prav tako med njimi ni prišlo do izrazitih odstopanj. Zadnja naloga je zajemala izdelavo publikacije Življenje v domu starostnikov. Publikacija je zapisana po pravilih lahkega branja. V pomoč bo tako novim kot že vključenim stanovalcem pri prilagoditvi na nov način življenja. Magistrsko delo se zaključi z mislijo, da publikacija predstavlja »priročnik« za stanovalce, saj so v njem predstavljene vse pomembne informacije o domu.
Ključne besede: lahko branje, starostniki, razumevanje, bralna pismenost, tekoče branje
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (11,58 MB)

3.
Arhitekturna zasnova medgeneracijskega centra v vaškem jedru Markovcev : magistrsko delo
Marina Zupanič, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja predlog zasnove medgeneracijskega centra v vaškem jedru Markovcev. V okviru naloge so podana teoretična izhodišča, prostorska analiza obravnavanega območja in predlog idejne zasnove preurejanja nepozidanega dela vaškega središča. Pomen starega vaškega jedra Markovcev se je skozi čas zmanjševal, medtem ko so se centralne dejavnosti premeščale ali razvijale na drugih lokacijah. Z novimi posegi želimo v prostor vnesti manjkajoče osrednje dejavnosti in ga narediti primernega za vse starostne skupine, zlasti za najbolj ogrožene, to so starostniki in otroci. V nalogi se navežemo na problematiko pospešenega staranja prebivalstva in večjih potreb po novih bivalnih okoljih za starostnike. Z zasnovo doma za starostnike, ki daje poudarek na sodobnejše oblike bivanja v manjših gospodinjskih enotah in načrtovanje oskrbovanih stanovanj, poskrbimo za bolj celostno zagotovitev potreb starostnikov. Z zasnovo objekta centralnih funkcij ter cestno-prometno preureditvijo vaškega središča smo izboljšali osrednji prostor za vaščane in širšo skupnost. Takšen prostor spodbuja medgeneracijske interakcije in omogoča razvoj povezane družbe. Verjamemo, da so skupnosti, ki so medgeneracijsko povezane, bolj trajnostne, močnejše in bolj odporne na izzive, s katerimi se soočajo. To omogoča bolj uravnotežen in pozitiven razvoj družbe, ki lahko bolje izkoristi potenciale vseh svojih članov.
Ključne besede: medgeneracijski center, vaško jedro, Markovci, podeželje, starostniki
Objavljeno v DKUM: 27.05.2024; Ogledov: 348; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (165,15 MB)

4.
Upoštevanje kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi v centru starejših
Mojca Končan Marinček, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zagotavljanje kakovostne in etično ustrezne nege ter oskrbe starostnikov v centrih starejših postaja glede na porast svetovnega staranja prebivalstva vedno bolj pomembno. Vpliva na njihovo dobrobit in dostojanstvo v poznem obdobju življenja, kjer ima človek svojo zgodbo, stiske, izgube in zdravstvene težave. Ključno orodje za usmerjanje etičnega delovanja v zdravstveni negi je Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi. Oskrba starostnikov zahteva celostni pristop, ki združuje medicinske kompetence, psihološko razumevanje in visoke etične standarde. Zdravstveni delavci se vsakodnevno soočajo z izzivi, ki izvirajo iz specifičnih potreb in ranljivosti starostnikov, pri čemer je treba odgovoriti nanje v skladu z etičnimi načeli. Namen: Analizirati stopnjo etičnega obnašanja do starostnikov s strani zdravstvenih delavcev v obravnavanih centrih starejših, raziskati zadovoljstvo starostnikov v centrih starejših z upoštevanjem etičnih načel in ugotoviti, kakšen vpliv ima vodstvo na zagotavljanje visoke stopnje etičnega obnašanja zdravstvenega kadra do starostnikov. Metode dela: Izvedli smo kvantitativno raziskavo z anketnimi vprašalniki v fizični obliki. Vprašalniki so bili razdeljeni v DEOS-centrih starejših med stanovalce, zdravstveni kader ter vodje zdravstvene nege in oskrbe. Raziskava je potekala v januarju 2024, zajemala je vzorec 55 zdravstvenih delavcev, 74 stanovalcev in 7 vodij. Teoretični del naloge je obsegal deskriptivno metodo s pregledom znanstvene literature preko podatkovnih baz PubMed, Google scholar in študij zakonodaje zdravstvenega področja. Rezultati: Pred začetkom raziskave smo postavili tri hipoteze. Odgovore anketnih vprašalnikov vseh treh sodelujočih skupin smo analizirali in primerjali med seboj. Hipotezo, da je večina starostnikov v centru starejših z zdravstveno nego in oskrbo zadovoljna, smo potrdili. Prav tako smo potrdili hipotezo, da večina zdravstvenih delavcev v obravnavanih centrih starejših upošteva etične smernice. Hipotezo, da ima vodja zdravstvene nege in oskrbe vpliv na spoštovanje Kodeksa etike zdravstvenih delavcev do starostnikov, smo ovrgli. Razprava in zaključek: Starostniki kot ranljiva populacija, ki ima za sabo življenjska potovanja, zgodbe in nemalokrat stiske, si zaslužijo obravnave, kjer njihovo dostojanstvo, avtonomija in počutje ostanejo na visokem nivoju. Delo z ljudmi, sploh na tako intimnem področju, kot je dom za starostnike, je specifično delo, ki ga ne zmore opravljati vsakdo. Le ljudje s čutom za sočloveka, razvito empatijo in etičnim delovanjem znotraj sebe lahko delo opravljajo kakovostno. Sposobnost videti in ceniti drugega kot enakovrednega posameznika prispeva k spoštovanju in ohranjanju dostojanstva stanovalcev. To je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne oskrbe, ki spoštuje pravice in želje vsakega posameznika. Pomembno je, da je neprestano poveličevanje slednjih lastnosti, znanstveno raziskovanje na tem področju ter osebnostno izobraževanje, vključeno že v proces strokovnega izobraževanja mlade generacije zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: kodeks etike, zdravstvena nega, starostniki, vodenje
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 367; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Spol in rezilientnost starostnikov na prehodu v dom za starejše : magistrsko delo
Freya Anastasia Molnar, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava kvalitativno in kvantitativno analizo rezilientnosti starostnikov glede na spol ter uspešnost prehoda v dom za starejše. Namen naloge je bil raziskati mehanizme, ki starostnikom pomagajo pri spopadanju z življenjskimi spremembami, tveganji in izgubami, kako rezilientni so starostniki glede na spol in kako rezilientnost starostnikov glede na spol vpliva na uspešnost pri prehodu v dom za starejše. Uporabljeni metodi pridobivanja podatkov sta bila polstrukturiran intervju ter anketni vprašalnik. Opravljenih je bilo deset intervjujev in anket s starostniki, ki so se v zadnjem letu do raziskave na novo preselili v dom za starejše v Podravski regiji. Glavna ugotovitev naloge je bila, da igra spol pomembno vlogo pri rezilientnosti in uspešnosti pri prehodu v dom za starejše. Skladno s tem smo ugotovili, da ženske uporabljajo drugačne mehanizme za spoprijemanje z življenjskimi stiskami, so bolj rezilientne in so tudi bolj uspešne pri prehodu v dom za starejše od moških. Rezultati na področju spopadanja z življenjskimi spremembami, tveganji in izgubami so pokazali, da se ženske pri spopadanju z življenjskimi stiskami zanašajo na socialne podporne sisteme, medtem ko se moški zanašajo bolj na individualne podporne sisteme.
Ključne besede: rezilientnost, starostniki, spol, prehod, dom za starejše
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 818; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Ozaveščenost starejših v pomurju o temeljnih postopkih oživljanja in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja
Barbara Topić, 2022, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zgodnja prepoznava zdravstvenega stanja, učinkovito in takojšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja ter aktiviranje nujne medicinske pomoči (klic 112) so ključni dejavniki verige preživetja po nenadnem obolenju izven bolnišničnega okolja. Že v preteklosti so poudarjali pomen usposabljanja laične populacije. Svojo laično vlogo v verigi preživetja namreč lahko nudijo in opravljajo le, če imajo za to ustrezno usposobljenost. Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili oblikovan anketni vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost 65 let in več. Raziskavo smo izvedli tako, da smo osebe, ki so ustrezale kriterijem, fizično obiskali na domu. Podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili binomski statistični test in hi-kvadrat test. Rezultati: 75 % anketiranih je pravilno odgovorilo, kaj zajemajo TPO, vendar se jih je le 14 % že srečalo z izvajanjem oživljanja. Večina se jih ne počuti dovolj sposobno za pomoč nenadno oboleli osebi. 34 % anketiranih ne pozna lokacije AED. Ostalih 66 % sicer pozna lokacijo, vendar bi si le 32 % upalo uporabiti AED in to samo v prisotnosti druge osebe. Diskusija in zaključek: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da imajo starejši sicer zadovoljivo teoretično znanje iz področja TPO in uporabe AED in nekoliko slabše na področju praktičnega znanja. Kot pozitivno se je izkazalo, da se je več kot polovica anketiranih starostnikov pripravljena izobraževati o tej temi. Potreben bi bil večji poudarek na motiviranosti in izobraževanju prilagojeni starejši populaciji, saj le-ti dosegajo skoraj petino slovenskega prebivalstva.
Ključne besede: Starostniki, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, znanje prve pomoči, veriga preživetja, laiki.
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 1090; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

7.
Osamljenost stanovalcev v domovih za starejše
Mateja Lavbič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Osamljenost je mednarodni problem javnega zdravja, ki še posebej vpliva na staranje družbe po vsem svetu. Pogosto je osamljenost prisotna pri starejših ljudeh. Osamljenost predstavlja subjektiven, pogosto boleč in zaskrbljujoč občutek čustvene ali socialne izolacije. Osamljenost se v današnjem svetu pojmuje kot simptom težav v povezavi z duševnim zdravjem, vendar pri starejših osebah osamljenost postaja bolezen, za katero obstajajo epidemiološki, fenomenološki ter etiološki razlogi. Namen zaključnega dela je s sistematičnim pregledom literature ugotoviti, katere so najučinkovitejše intervencije, namenjene zmanjševanju osamljenosti pri starejših ljudeh v domovih za starejše. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature v angleškem jeziku. Pri iskanju člankov smo pregledali naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in SAGE. Za prikaz pregleda ter izbire vključenih člankov iz podatkovnih baz smo uporabili diagram poteka po priporočilih PRISMA. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali po metodi tematske analize. Rezultati: Ugotovitve so pokazale, da aktivnosti za preprečevanje osamljenosti pri starostnikih izboljšajo tudi socialne interakcije, komuniciranje, medsebojne odnose, počutje stanovalcev, poveča se zadovoljstvo z oskrbo v domovih, občutek varnosti ter sreče. Razprava in sklep: Ugotovitve so pokazale, da so učinkovite aktivnosti, ki so zmanjšale občutek osamljenosti pri starostnikih, vključevale skupino ljudi, ki jih je usmerjal določen vodja. V skupinah so izvajali različne aktivnosti od izvajanja rekreativnih oziroma telesnih vadb, gospodinjenja, ustvarjanja umetnosti, vrtnarjenja, uporabe sodobne informacijske tehnologije, pogovarjanja, izmenjavanja mnenj, izvajanja terapije smeha ali terapije spominov iz otroštva.
Ključne besede: osamljenost, domovi za starejše, starostniki, aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 1270; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (793,67 KB)

8.
Vpliv terapije humorja in smeha na oskrbo starostnikov
Benjamin Domajnko, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Humor in smeh nas spremljata vse življenje in sta pomemben vir povezovanja med ljudmi. Humor je kognitivni čustveni slog obdelave različnih situacij, ki jih posameznik doživlja v svojem vsakodnevnem življenju. Humor podpira procese zdravljenja in spopadanja z boleznijo, predvsem pa ima pomemben vpliv na psihološko dobro počutje. Namen tega zaključnega dela je predstaviti pozitiven vpliv humorja in smeha. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku. Pri iskanju člankov smo uporabljali naslednje podatkovne baze: PubMed, CINHAL in ScienceDirect. Za prikaz pregleda in izbire člankov iz podatkovnih baz smo uporabili diagram poteka iskanja virov po priporočilih PRISMA. Omejili smo se na članke na izbrano temo, ki niso starejši od 10 let, na članke, ki so prosto dostopni in objavljeni v celoti. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da humor močno vpliva na človekovo dobro počutje, zmanjšuje depresijo, stres, anksioznost, vznemirjenost in povečuje srečo. Je učinkovita metoda vzpostavljanja novih stikov s pacienti in odlično orodje za nastajanje učinkovitega, urejenega ter sproščenega delovnega okolja. Razprava in sklep: Z uporabo humorja lažje navezujemo stik z novim pacientom oziroma s starejšo osebo, kar pa pozitivno vpliva na celoten proces zdravstvene nege. Humor vzame strah, stres, vznemirjenje, depresijo in poveča srečo, kar pozitivno vpliva na izvajanje zdravstvene nege. Humor in smeh sta pomemben del terapevtske komunikacije, ki ga lahko uporabljamo ne le pri starejših osebah, ampak pri celotni populaciji.
Ključne besede: humor, smeh, zdravstvena nega, starostniki
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 1185; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (668,24 KB)

9.
Vpliv tehnologij na vključenost starostnikov v sodobno družbo
Simona Furlan, 2021, magistrsko delo

Opis: Staranje prebivalstva po vsem svetu je dejstvo, kar pomeni, da število starejših ljudi pri nas in drugje po svetu vsak dan narašča. Pri staranju pa se potrebe ljudi spreminjajo, pri čemer pa so lahko v pomoč sodobne tehnologije v obliki informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Informacijsko-komunikacijske tehnologije, katere predstavnika sta tudi internet in mobilna telefonija, so pri spoprijemanju s starostjo in njenimi posledicami v veliko pomoč. Kljub možnostim, ki jih ponujajo informacijsko-komunikacijske tehnologije, pa se moramo zavedati, da lahko tehnologijo določen posameznik sprejme ali ne, kar je še posebej značilno za starostnike.
Ključne besede: starostniki, staranje, sodobne tehnologije, informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 948; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

10.
Učinki uporabe nosljivih tehnologij kot podpora pri aktivnem staranju : magistrsko delo
Špela Mar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšni so učinki nosljivih tehnologij kot podpora pri aktivnem staranju. V raziskavi so sodelovale osebe, starejše od 45 let. Rezultati so pokazali, da nosljive tehnologije vodijo k izboljšanju fizične pripravljenosti posameznikov in jim tako služijo kot podpora pri aktivnem življenju. Ugotovili smo tudi, da se večina uporabnikov samih nauči uporabljati nosljive tehnologije, kar je za generacijo, ki ni odraščala s tehnologijo, zelo spodbudna informacija. Prav tako se je pokazalo, da redno nadziranje podatkov vodi v večjo motivacijo po gibanju, kar vodi v bolj aktivno življenje. Rezultati, ki smo jih v magistrski nalogi pridobili, so lahko dobro izhodišče za prihodnje raziskave in dobra osnova za pripravo izobraževanj o uporabi nosljivih tehnologij za starejše.
Ključne besede: nosljive tehnologije, aktivno staranje, delovno mesto, starostniki
Objavljeno v DKUM: 05.07.2021; Ogledov: 1125; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici