| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Ozaveščenost starejših v pomurju o temeljnih postopkih oživljanja in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja
Barbara Topić, 2022, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zgodnja prepoznava zdravstvenega stanja, učinkovito in takojšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja ter aktiviranje nujne medicinske pomoči (klic 112) so ključni dejavniki verige preživetja po nenadnem obolenju izven bolnišničnega okolja. Že v preteklosti so poudarjali pomen usposabljanja laične populacije. Svojo laično vlogo v verigi preživetja namreč lahko nudijo in opravljajo le, če imajo za to ustrezno usposobljenost. Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili oblikovan anketni vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost 65 let in več. Raziskavo smo izvedli tako, da smo osebe, ki so ustrezale kriterijem, fizično obiskali na domu. Podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili binomski statistični test in hi-kvadrat test. Rezultati: 75 % anketiranih je pravilno odgovorilo, kaj zajemajo TPO, vendar se jih je le 14 % že srečalo z izvajanjem oživljanja. Večina se jih ne počuti dovolj sposobno za pomoč nenadno oboleli osebi. 34 % anketiranih ne pozna lokacije AED. Ostalih 66 % sicer pozna lokacijo, vendar bi si le 32 % upalo uporabiti AED in to samo v prisotnosti druge osebe. Diskusija in zaključek: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da imajo starejši sicer zadovoljivo teoretično znanje iz področja TPO in uporabe AED in nekoliko slabše na področju praktičnega znanja. Kot pozitivno se je izkazalo, da se je več kot polovica anketiranih starostnikov pripravljena izobraževati o tej temi. Potreben bi bil večji poudarek na motiviranosti in izobraževanju prilagojeni starejši populaciji, saj le-ti dosegajo skoraj petino slovenskega prebivalstva.
Ključne besede: Starostniki, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, znanje prve pomoči, veriga preživetja, laiki.
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 55; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

2.
Osamljenost stanovalcev v domovih za starejše
Mateja Lavbič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Osamljenost je mednarodni problem javnega zdravja, ki še posebej vpliva na staranje družbe po vsem svetu. Pogosto je osamljenost prisotna pri starejših ljudeh. Osamljenost predstavlja subjektiven, pogosto boleč in zaskrbljujoč občutek čustvene ali socialne izolacije. Osamljenost se v današnjem svetu pojmuje kot simptom težav v povezavi z duševnim zdravjem, vendar pri starejših osebah osamljenost postaja bolezen, za katero obstajajo epidemiološki, fenomenološki ter etiološki razlogi. Namen zaključnega dela je s sistematičnim pregledom literature ugotoviti, katere so najučinkovitejše intervencije, namenjene zmanjševanju osamljenosti pri starejših ljudeh v domovih za starejše. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature v angleškem jeziku. Pri iskanju člankov smo pregledali naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in SAGE. Za prikaz pregleda ter izbire vključenih člankov iz podatkovnih baz smo uporabili diagram poteka po priporočilih PRISMA. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali po metodi tematske analize. Rezultati: Ugotovitve so pokazale, da aktivnosti za preprečevanje osamljenosti pri starostnikih izboljšajo tudi socialne interakcije, komuniciranje, medsebojne odnose, počutje stanovalcev, poveča se zadovoljstvo z oskrbo v domovih, občutek varnosti ter sreče. Razprava in sklep: Ugotovitve so pokazale, da so učinkovite aktivnosti, ki so zmanjšale občutek osamljenosti pri starostnikih, vključevale skupino ljudi, ki jih je usmerjal določen vodja. V skupinah so izvajali različne aktivnosti od izvajanja rekreativnih oziroma telesnih vadb, gospodinjenja, ustvarjanja umetnosti, vrtnarjenja, uporabe sodobne informacijske tehnologije, pogovarjanja, izmenjavanja mnenj, izvajanja terapije smeha ali terapije spominov iz otroštva.
Ključne besede: osamljenost, domovi za starejše, starostniki, aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 164; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (793,67 KB)

3.
Vpliv terapije humorja in smeha na oskrbo starostnikov
Benjamin Domajnko, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Humor in smeh nas spremljata vse življenje in sta pomemben vir povezovanja med ljudmi. Humor je kognitivni čustveni slog obdelave različnih situacij, ki jih posameznik doživlja v svojem vsakodnevnem življenju. Humor podpira procese zdravljenja in spopadanja z boleznijo, predvsem pa ima pomemben vpliv na psihološko dobro počutje. Namen tega zaključnega dela je predstaviti pozitiven vpliv humorja in smeha. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku. Pri iskanju člankov smo uporabljali naslednje podatkovne baze: PubMed, CINHAL in ScienceDirect. Za prikaz pregleda in izbire člankov iz podatkovnih baz smo uporabili diagram poteka iskanja virov po priporočilih PRISMA. Omejili smo se na članke na izbrano temo, ki niso starejši od 10 let, na članke, ki so prosto dostopni in objavljeni v celoti. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da humor močno vpliva na človekovo dobro počutje, zmanjšuje depresijo, stres, anksioznost, vznemirjenost in povečuje srečo. Je učinkovita metoda vzpostavljanja novih stikov s pacienti in odlično orodje za nastajanje učinkovitega, urejenega ter sproščenega delovnega okolja. Razprava in sklep: Z uporabo humorja lažje navezujemo stik z novim pacientom oziroma s starejšo osebo, kar pa pozitivno vpliva na celoten proces zdravstvene nege. Humor vzame strah, stres, vznemirjenje, depresijo in poveča srečo, kar pozitivno vpliva na izvajanje zdravstvene nege. Humor in smeh sta pomemben del terapevtske komunikacije, ki ga lahko uporabljamo ne le pri starejših osebah, ampak pri celotni populaciji.
Ključne besede: humor, smeh, zdravstvena nega, starostniki
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 385; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (668,24 KB)

4.
Vpliv tehnologij na vključenost starostnikov v sodobno družbo
Simona Furlan, 2021, magistrsko delo

Opis: Staranje prebivalstva po vsem svetu je dejstvo, kar pomeni, da število starejših ljudi pri nas in drugje po svetu vsak dan narašča. Pri staranju pa se potrebe ljudi spreminjajo, pri čemer pa so lahko v pomoč sodobne tehnologije v obliki informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Informacijsko-komunikacijske tehnologije, katere predstavnika sta tudi internet in mobilna telefonija, so pri spoprijemanju s starostjo in njenimi posledicami v veliko pomoč. Kljub možnostim, ki jih ponujajo informacijsko-komunikacijske tehnologije, pa se moramo zavedati, da lahko tehnologijo določen posameznik sprejme ali ne, kar je še posebej značilno za starostnike.
Ključne besede: starostniki, staranje, sodobne tehnologije, informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 205; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
Učinki uporabe nosljivih tehnologij kot podpora pri aktivnem staranju : magistrsko delo
Špela Mar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšni so učinki nosljivih tehnologij kot podpora pri aktivnem staranju. V raziskavi so sodelovale osebe, starejše od 45 let. Rezultati so pokazali, da nosljive tehnologije vodijo k izboljšanju fizične pripravljenosti posameznikov in jim tako služijo kot podpora pri aktivnem življenju. Ugotovili smo tudi, da se večina uporabnikov samih nauči uporabljati nosljive tehnologije, kar je za generacijo, ki ni odraščala s tehnologijo, zelo spodbudna informacija. Prav tako se je pokazalo, da redno nadziranje podatkov vodi v večjo motivacijo po gibanju, kar vodi v bolj aktivno življenje. Rezultati, ki smo jih v magistrski nalogi pridobili, so lahko dobro izhodišče za prihodnje raziskave in dobra osnova za pripravo izobraževanj o uporabi nosljivih tehnologij za starejše.
Ključne besede: nosljive tehnologije, aktivno staranje, delovno mesto, starostniki
Objavljeno v DKUM: 05.07.2021; Ogledov: 338; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

6.
Specifičnost komuniciranja z različnimi ciljnimi skupinami v programih usposabljanje za življenjsko uspoešnost in programu za tretje življenjsko obdobje
Poljanka Gros, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja obravnavamo specifike komuniciranja pri različnih ciljnih skupinah. Osredotočamo se na komuniciranje v javno veljavnih programih neformalnega izobraževanja za odrasle Usposabljanje za življenjsko uspešnost in Programa za tretje življenjsko obdobje. Kot ciljne obravnavamo osebe, katerih značilnosti so zelo različne in hkrati nujne za upoštevanje pri izvajanju programa. V našem primeru so to starostniki, osebe s posebnimi potrebami ter manj izobraženi odrasli. Navajamo formalni okvir izobrazbe izvajalcev v teh programih in pomembnost nekaterih značilnosti izvajalca, ki so potrebne za uspešno komuniciranje s ciljno skupino. Poudarjamo pa tudi pomen priprav na samo izvedbo programa. Za uspešno komuniciranje v obravnavanih programih ni dovolj le formalna izobrazba, ki jo predpisana, ampak so ključni še drugi dejavniki, kot so: poznavanje in upoštevanje načel uspešnega komuniciranja, prepoznavanje in odpravljanje motenj ter napak v procesu komuniciranja, metode, tehnike in pripomočke za komuniciranje, prepoznavanje in obvladovanje nebesednega komuniciranja, sposobnost empatičnosti in aktivnega poslušanja ter poučenost o značilnostih ciljne skupine.
Ključne besede: komuniciranje, specifičnost komuniciranja, starostniki, osebe s posebnimi potrebami, osebe s pomanjkljivo izobrazbo, Usposabljanje za življenjsko uspešnost, Program za tretje življenjsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 23.10.2020; Ogledov: 365; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

7.
Prostočasne dejavnosti v domovih za starejše in njihov vpliv na počutje starostnikov na primeru Doma Hmelina, d. o. o., Radlje
Patricija Tjukajev, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali prostočasne dejavnosti v domovih za starejše in ugotavljali njihov vpliv na počutje starostnikov. V teoretičnem delu smo opisali proces staranja v tretjem življenjskem obdobju, preučili trende in problematiko, povezano s staranjem prebivalstva ter analizirali kakovost življenja starostnikov in načine priprave na kvalitetno starost. Dotaknili smo se življenja v domovih za starejše in opredelili razloge za bivanje tam. Opisali smo izbrani dom za starejše, Dom Hmelina, ter predstavili dejavnosti, ki jih izvajajo. V empiričnem delu smo v izbranem domu izvedli raziskavo o tem, kako tamkajšnje prostočasne dejavnosti vplivajo na življenje starostnikov. Ugotovili smo, da se več kot 75 % starostnikov dnevno udeležuje prostočasnih dejavnosti, med katerimi so najbolj obiskani pikniki, rojstnodnevna praznovanja in dnevna telovadba. Tisti, ki v domu bivajo dlje, pogosteje obiskujejo še molitvene urice, manj pa jogo smeha, ki je bolj priljubljena med novejšimi stanovalci. Starostniki ocenjujejo, da imajo dovolj možnosti izbire in nadzora ter dobre odnose z drugimi, se pa med stanovalci, ki v domu bivajo dlje, pogosteje pojavlja potrtost, osamljenost in občutek, da so drugim v breme. Starostniki, še posebej moški, pri udeležbi na dejavnostih opažajo pozitivne spremembe v življenju. Več kot 80 % stanovalcem, predvsem mlajšim, dejavnosti omogočajo sklepanje novih poznanstev.
Ključne besede: starostniki, domovi za starejše, prostočasne dejavnosti, kakovostno staranje
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 753; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

8.
Izobraževanje starejših oseb na kulturno-umetniškem področju v domu starostnikov
Urška Gačnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju s poudarkom na področju kulture in umetnosti v domovih starostnikov. Opisali smo vidike starosti, stereotipe in predsodke o starejši populaciji ter njihove potrebe. Omenili smo spremembe v tem obdobju in razložili pojem kakovostne starosti. Prav tako smo predstavili možnosti socialnega varstva za starejše s poudarkom na domovih starostnikov. Osredotočili smo se še na vseživljenjsko izobraževanje in ga povezali s področjem kulture ter umetnosti. Podrobneje smo se osredotočili na vpliv teh dveh na kakovost življenja starostnikov. Na koncu smo podali še primere aktivnosti s kulturno-umetniškega področja v domovih starostnikov. Z empiričnim delom smo želeli preučiti, katere aktivnosti po mnenju starejših spadajo na področje kulture in umetnosti, katere jim dom starostnikov ponuja in katerih od teh se tudi sami udeležujejo. Ugotovili smo, da se tako stanovalci kot tudi domovi starostnikov zavedajo pomena vseživljenjskega izobraževanja, kar pomeni, da je ponudba aktivnosti raznolika, starejši pa so z njo zadovoljni. Presenetljivo so moški tisti, ki so splošno bolj aktivni na kulturno–umetniškem področju, enako velja za starejše stanovalce domov. Večjo aktivnost smo zasledili tudi pri tistih, ki so prej živeli v mestu, in pri tistih, ki imajo višjo izobrazbo.
Ključne besede: starostniki, dom starostnikov, vseživljenjsko izobraževanje, kultura, umetnost
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 383; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

9.
Poznavanje sladkorne bolezni pri starostnikih s sladkorno boleznijo
Eva Zrim, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Z daljšanjem življenjske dobe narašča populacija starostnikov s sladkorno boleznijo, ki zaradi kompleksne obravnave predstavlja velik javnozdravstveni problem. Znanje, ki ga imajo pacienti s sladkorno boleznijo o svoji bolezni, bistveno pripomore k pravilni samooskrbi in nadzoru bolezni, zato je smiselno, da se njihovo znanje o sladkorni bolezni oceni. V zaključnem delu želimo predstaviti zadovoljstvo starostnikov z oskrbo, usmerjeno na osebo, saj tovrstna oskrba povečuje znanje ter pozitivno vpliva na odnos do samoobvladovanja bolezni. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal: demografske podatke, poznavanje sladkorne bolezni ter oskrbo, usmerjeno na osebo. Zbrane podatke smo s pomočjo programa SPSS analizirali ter statistično obdelali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje o sladkorni bolezni pri starostnikih s sladkorno boleznijo slabo, saj je bila povprečna ocena doseženih točk 12,90 ± 4,14. Prav tako obstajajo na področjih o vzrokih, poteku in tveganju za sladkorno bolezen pomembne pomanjkljivosti znanja. Nadalje smo ugotovili, da je mnenje starostnikov o oskrbi, usmerjeni na osebo, dobro, bi pa bila možna izboljšanja na področjih vključevanja starostnikov v proces zdravljenja in izvajanje oskrbe. Razprava in sklep: Znanje je bistvenega pomena pri samovodenju sladkorne bolezni ter preprečevanju zapletov, zato je treba slabo znanje o sladkorni bolezni odpraviti. K višji ravni znanja pa lahko pripomore oskrba, usmerjena na osebo.
Ključne besede: sladkorna bolezen, starostniki, na starostnika usmerjena oskrba, edukacija, znanje
Objavljeno v DKUM: 30.06.2020; Ogledov: 743; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (673,53 KB)

10.
Kriminaliteta nad starejšimi in izhodišča za varno staranje v Sloveniji
Anton Toni Klančnik, Tinkara Pavšič Mrevlje, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prispevek predstavlja statistiko kaznivih dejanj nad starejšimi (populacija nad 64 let) v letih od 2001 do 2011. Ob prikazu projekcij staranja prebivalstva v naslednjih petdesetih letih bo zagotovo prišlo tudi do povečanja kriminalitete nad starejšimi. Da bi bilo staranje v prihodnosti varnejše, prispevek preko statističnega pregleda opozarja na najbolj rizična področja kriminalitete nad starejšimi. Metode: Pregled statističnih podatkov policije v letih 2001 do 2011 in kratek pregled literature. Ugotovitve: Kriminaliteta nad starejšimi v Sloveniji se je v letih med 2001 in 2011 skoraj podvojila. Najpogostejša skupina kaznivih dejanj nad starostniki so premoženjski delikti (dobrih 80 %), sledijo kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine (dobrih 5 %), gospodarska kriminaliteta (skoraj 5 %) in kazniva dejanja zoper življenje in telo (skoraj 3 %). Omejitve/uporabnost raziskave Prispevek prikazuje dostopne podatke o kriminaliteti nad starejšimi. Omejitve zaključkov so vezane na težko dostopne podatke o tem, kakšne so težave starejših pri prijavi kaznivih dejanj (ali da do tega sploh pride) in kakšne vrste pomoč jim je pri tem nudena (če sploh). Praktična uporabnost: S pregledom značilnosti kriminalitete nad starejšimi v zadnjem desetletju poznamo tvegana področja, na podlagi katerih je mogoče oblikovati (oziroma nadaljevati) različne preventivne programe, usposabljanja za delavce institucij, ki so v stiku s starejšimi žrtvami kaznivih dejanj, in pripraviti ustrezne programe psihosocialne in medicinske pomoči žrtvam.
Ključne besede: kriminaliteta, starejši, starostniki, viktimizacija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 23.04.2020; Ogledov: 498; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (367,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici