| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 148
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
KAKOVOST BIVANJA STANOVALCEV Z DEMENCO V SONČNEM DOMU
Bernarda Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Temelj uspešne obravnave starostnika z demenco je spoštljiv in zaupljiv odnos. Spoštovanje starostnikove osebnosti, preteklosti, njegovih želja in potreb je osnova za delo. Na osnovi interakcijskega modela medosebnih odnosov Hildegard E. Peplau želimo prikazati celostno obravnavo stanovalcev, ki obolevajo za boleznijo demence v institucionalnem varstvu. Ocenili smo, da kakovost bivanja zadosti pričakovanja svojcev. Ugotovili smo tudi, da zdravstveno negovalna služba spodbuja empatični odnos, zagotavlja občutek varnosti, aktivno in pozitivno okolje ter da so svojci seznanjeni z boleznijo. Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. V njej je sodelovalo 30 svojcev v sodelovanju s stanovalci z demenco. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik, s katerim smo ugotovili, da namestitev v Sončnem domu nudi prijaznejši, kakovostnejši in manj boleč proces bivanja, pa tudi mirnejše in manj krizno življenje svojcev nameščenih. Raziskava je pokazala, da je za kakovost življenja v domu najpomembnejše strokovno usposobljeno osebje v zdravstveni negi. Zaposleni smo s svojci vzpostavili dober odnos in jih pritegnili k aktivnemu sodelovanju, ki pozitivno vpliva na počutje stanovalcev in na ohranjanje njihovih sposobnosti. Za aktivnosti, ki jih izvajamo pri stanovalcih z demenco, pa bi bilo potrebno dvigniti kadrovske normative.
Ključne besede: Ključne besede: demenca, starostnik, zdravstvena nega, medicinska sestra, kakovost, svojci.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2958; Prenosov: 547
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

12.
Zdravstvena nega starostnika z motnjami strjevanja krvi
Martina Gjergjek, 2010, diplomsko delo

Opis: Motnje hemostaze vodijo do prepočasnega strjevanja krvi in s tem do nastanka strdkov v žilah. Za preprečevanja in zdravljenje trombemboličnih zapletov uporabljamo zdravila, ki zmanjšujejo strjevanje krvi. Diplomsko delo predstavlja starostnika z motnjami strjevanja krvi. V teoretičnem delu smo predstavili starostnika, motnje strjevanja krvi ter varno obravnavo starostnikov v antikoagulantni ambulanti s poudarkom na zdravstveni vzgoji starostnikov. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila izvedena v Splošni bolnišnici Murska Sobota v antikoagulantni ambulanti v letu 2009 med starostniki. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval 15 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 35 starostnikov. Želeli smo ugotoviti najpogostejše motnje strjevanja krvi pri starostniku. Ugotovili smo, da je najpogostejša motnja venska tromboza. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da je večina starostnikov poučena o svoji bolezni, da poznajo delovanje zdravila proti strjevanju krvi in stranskih učinkih. Ugotovili smo tudi, da največ informacij o svoji bolezni pridobijo od medicinske sestre.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, starostnik, motnje strjevanja krvi
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 3854; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

13.
POJAV BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V DOMU STAREJŠIH, KOT KAZALNIK KAKOVOSTNE ZDRAVSTVENE NEGE PO SISTEMU E-QALIN
Mihaela Ritlop, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema opis bolnišnične okužbe, ki se najpogosteje pojavlja v domu starejših, to je okužba z bakterijo, imenovano Staphilococcus aureus, odporno proti antibiotiku Meticilin (v nadaljevanju MRSA). Predstavili smo najpogostejše načine prenosa bolnišničnih okužb, kot so okužene roke negovalnega osebja in okuženi pripomočki za zdravstveno nego, ki predstavljajo največji problem. Opisali smo načine preprečevanja bolnišničnih okužb, kot so umivanje in razkuževanje rok negovalnega osebja, uporaba medicinskih rokavic, čiščenje in razkuževanje površin ter pripomočkov za nego. Predstavili smo starostnika in njegovo bivanje v domu starejših. Za starostnika je sprememba bivalnega okolja z odhodom v domsko varstvo velik stres, zato mora negovalni tim starostnika sprejeti načrtovano s posebno individualno pozornostjo. Pomembno je tudi, da svojci tesno sodelujejo z negovalnim osebjem, kar ugodno vpliva na njihovega starostnika. Z raziskavo, ki smo jo izvajali v domu starejših občanov, smo ugotavljali poznavanje aktivnosti za preprečevanje bolnišničnih okužb pri negovalnem osebju. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Opravili smo retrospektivno analizo okužb s pomočjo zdravstvenih kartotek stanovalcev. Ugotovili smo, da se je število okužb z MRSA od leta 2005 do leta 2007 zmanjšalo. Izvedli smo tudi anketiranje s pomočjo vprašalnika, kjer smo ugotavljali koliko negovalni tim pozna pojem MRSA, kdaj izvajajo umivanje in kdaj razkuževanje rok. Ugotovili smo, da je negovalni tim v domu starejših občanov s pojmom MRSA seznanjen in da pozna ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb. Ugotovili smo tudi, da si negovalni tim želi več izobraževanj na tematiko bolnišničnih okužb. Okužbam v celoti se v domu starejših ni moč izogniti, možno jih je zmanjšati na najnižjo sprejemljivo raven, in sicer z izobraževanjem negovalnega osebja in doslednim izvajanjem ukrepov umivanja in razkuževanja rok ter pripomočkov.
Ključne besede: MRSA, bolnišnične okužbe, starostnik, dom starejših, razkuževanje rok.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 4508; Prenosov: 1014
.pdf Celotno besedilo (899,65 KB)

14.
Osveščenost starejših ljudi o posledicah povišanega krvnega tlaka
Monika Tominc, 2010, diplomsko delo

Opis: Visok krvni tlak je prevladujoča kronična bolezen, predvsem pri starejših ljudeh in s sabo prinaša precej nevarnosti, saj je dejavnik tveganja za nastanek drugih bolezni srca in ožilja ter prezgodnjo umrljivost. V diplomskem delu smo opisali značilnosti staranja, krvni tlak in njegovo merjenje, v nadaljevanju pa podrobneje predstavili visok krvni tlak, njegove bolezenske znake in vzroke, posledice in zdravljenje visokega krvnega tlaka. Poudarili smo zdravstveno vzgojo in vlogo medicinske sestre v prizadevanju za izboljšanje osveščenosti o povišanem krvnem tlaku in tudi pomen izboljšanja zavzetosti za zdravljenje. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena meseca maja 2009 s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med petdesetimi naključno izbranimi starostniki v Zdravstveni postaji Majšperk. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so starejši ljudje informirani o visokem krvnem tlaku, o njegovih posledicah in ali si starejši ljudje prizadevajo za zdrav in kakovosten način življenja. Rezultati raziskave so pokazali, da so starejši ljudje o visokem krvnem tlaku bolje osveščeni kot pa smo predvidevali, vendar si kljub temu želijo pridobiti še več informacij o povišanem krvnem tlaku in kakovostnejšem življenju z njim.
Ključne besede: starostnik, povišan krvni tlak, posledice povišanega krvnega tlaka, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2279; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

15.
SPOSOBNOST SPREJEMANJA SLADKORNE BOLEZNI PRI STAROSTNIKU V DOMAČEM OKOLJU
Bernarda Jevšenak, 2010, diplomsko delo

Opis: Sladkorna bolezen je ena izmed najbolj razširjenih kroničnih bolezni. Ne gre le za eno bolezen, kakor nakazuje ime, temveč za skupino presnovnih bolezni, ki jim je skupna zvišana raven krvnega sladkorja. Starostniku upadajo življenjske funkcije, kar je psihično obremenjujoče. Če se temu pridruži na novo nastala kronična bolezen, je obremenitev še večja. Sprejetje bolezni, prilagoditev nanjo in sposobnost njenega obvladovanja predstavljajo za bolnika velike psihične in socialne težave, ki jih s pravočasnim in ustreznim ukrepanjem lahko izničimo. Ob sprejetju bolezni so bolnikom v veliko pomoč podpora družine, vedno dosegljiva pomoč zdravstvenih delavcev, njihova zdravstvena vzgoja in izobraževanje. Z raziskavo smo želeli opisati sladkorno bolezen, ki se pojavlja v starosti in ugotoviti sposobnosti razumevanja in sprejemanja bolezni v domačem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 25 starostnikov s sladkorno boleznijo, ki so obiskali ambulanto splošne medicine. S pomočjo anketnega vprašalnika smo dobili odgovore na predhodno postavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovljeno je bilo, da je 70 % anketiranih pri zdravljenju in vodenju bolezni samostojnih. Iz tega lahko sklepamo, da so anketiranci kljub starosti dobro razumeli zdravstveno vzgojni program in se naučili razumeti bolezen in njeno zdravljenje. Ostalih 30 % največkrat potrebuje pomoč zaradi slabovidnosti in pozabljivosti. Ugotovljeno je bilo, da so izpostavljene starostne spremembe, zaradi katerih potrebujejo spremljevalce in vodje. To so običajno njihovi svojci, ki so skupaj z bolnikom vključeni v zdravstveno vzgojni program.
Ključne besede: starostnik, starostne spremembe, sladkorna bolezen, zdravstvena nega, standard obravnave
Objavljeno: 07.06.2010; Ogledov: 2734; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

16.
SPANJE V STAROSTI
Alenka Topolovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Spanje je ena izmed osnovnih življenjskih aktivnosti človeka. V starosti so motnje spanja pogostejše. Med njimi je nespečnost na prvem mestu. Pojem nespečnosti je subjektiven, saj izraža človekov občutek kakovosti spanja. Fiziologijo spanja urejata dva mehanizma, cirkadiani ritem in homeostaza. Spanje sestavlja pet faz v obliki enega cikla, ki se preko noči tri do petkrat ponovi. V diplomskem delu smo obravnavali aktivno spanje pri starostnikih med 65. in 80. letom. Z anketo smo ugotavljali tipične probleme in vzroke sprememb pri spanju ter možne vzroke motenj spanja in potrebne ukrepe za njegovo izboljšanje, kar skupaj imenujemo higiena spanja. Rezultati raziskave so potrdili, da imajo starejši ljudje pogostejše težave s spanjem. Kot glavni razlog motenega spanca je bil prisoten fizični dejavnik. Pri tem so izpostavili dva dejavnika, težave pri uriniranju in bolečina, kot najpogostejši motnji. Psihični dejavnik je bil manj pomemben, medtem ko dejavniki okolja niso imeli bistvenega vpliva na motnje spanja. Starostniki so v večini primerov izboljševali svoje spanje z jemanjem tablet. V manjši meri so jim v pomoč nemedikamentozni ukrepi. Opredeljeno je tudi zdravstveno vzgojno delovanje medicinske sestre, ki ima pomembno vlogo pri edukaciji starostnikov in svojcev za doseganje dobrega spanca. Dobro spanje zagotavlja pomemben doprinos h kakovosti življenja.
Ključne besede: spanje, motnje spanja, starostnik, higiena spanja, cirkadiani ritem, homeostaza, medicinska sestra, kakovost spanja.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 3145; Prenosov: 730
.pdf Celotno besedilo (514,81 KB)

17.
Potrebe ljudi po zdravstveni negi
Brigita Grdun, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Potrebe ljudi po zdravstveni negi, smo zajeli starostnike, stare 65 let in več, ter prikazali njihove potrebe po zdravstveni negi. Diplomsko delo obsega teoretični in raziskovalni del. Za pripravo diplomskega dela je bilo potrebno opraviti terensko delo, obiskali smo starostnike v domu starejših občanov Črnomelj. Želeli smo spoznati in opisati potrebe po zdravstveni negi ter ugotoviti, ali je zmanjšana oziroma popolna nesposobnost opravljanja osnovnih življenjskih aktivnosti razlog za sprejem v Dom starejših občanov. V prvem delu diplomskega dela smo opredelili pojem »potreba«, predstavili hierarhijo potreb po Masslowu, za tem pa smo opisali zdravstveno nego in vlogo medicinske sestre pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti pri starostnikih. V drugem delu smo prikazali rezultate, kateri so nam dokazali, da je razlog za sprejem v Dom starejših občanov, predvsem nesposobnost starostnikov skrbeti sam zase, ter tudi rehabilitacija po poškodbah, kot so padci, oziroma rehabilitacija po boleznih. Rezultati so bili pričakovani in so potrdili cilje, katere smo si zastavili.
Ključne besede: Zdravstvena nega, potrebe, starostnik, staranje, zdravje, skrb.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 1923; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

18.
ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA S PREKOMERNO TELESNO TEŽO V PROGRAMU CINDI
Valentina Viher, 2010, diplomsko delo

Opis: Zdrava in ustrezna prehrana je pomemben dejavnik v skrbi za zdravje in s tem za kvaliteto življenja v starosti. Samo z zdravo prehrano lahko organizmu zagotovimo vse potrebne hranljive ter zaščitne snovi in ga tako v veliki meri varujemo pred nastankom nekaterih obolenj, hkrati pa ga ohranjamo v dobri telesni ter duševni pripravljenosti. Tako lahko vplivamo tudi na kakovost življenja v poznejših letih. Prehrano je treba prilagajati biološkim in energijskim potrebam, ki se s starostjo človeka spreminjajo, zato količinsko in kakovostno neprimerna prehrana prej ali slej pripelje v zdravstvene probleme. V diplomskem delu smo predstavili starostnika s prekomerno telesno težo v programu CINDI. V teoretičnem delu je opisana zdrava prehrana v starosti in posledice debelosti. Poseben del je namenjen programu CINDI in vlogi medicinske sestre v promociji zdravja ter posebnosti zdravstvene vzgoje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Vprašalnik je vseboval 24 vprašanj in sodelovalo je 15 starostnikov. Želeli smo ugotoviti prehrambene navade starostnikov in njihov način življenja v Prekmurju. Ugotovili smo, da ima večina nepravilni režim prehranjevanja, da so le zmerno telesno dejavni, in da je program CINDI uspešen za hujšanje ali izgubo telesne teže.
Ključne besede: starostnik, zdrava prehrana, prekomerna telesna teža, program CINDI, promocija zdravja
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 3019; Prenosov: 557
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

19.
SLABOVIDEN STAROSTNIK V DOMAČEM OKOLJU
Petra Stopar, 2010, diplomsko delo

Opis: Slabovidnost je obolenje, ki najbolj prizadene starejšo populacijo, kjer so v ospredju težave, ki spremljajo njihove spremembe na telesnem, psihičnem in socialnem področju. Z napredovanjem bolezni so izražene spremembe samopodobe, ker z omejevanjem gibljivosti in nesamostojnostjo pri telesnih naporih niso več zmožni samostojnega življenja. V študiji primera smo uporabili opisno metodo dela s pomočjo anketnega vprašalnika in intervjuja slabovidne starostnice v domačem okolju. Informacije smo pridobili tudi z opazovanjem in ocenjevanjem zdravstvenega in emocionalnega stanja bolnice ter njenega bivalnega okolja. Slaboviden starostnik je zelo odvisen od pomoči drugih. Bolnica in ostali člani družine zelo dobro medsebojno sodelujejo in si medsebojno pomagajo ter vzpodbujajo pri vsakodnevnih opravilih. Opazno je, da bolnici največ pomoči nudi mož. Medsebojno razumevanje jo motivira k neodvisnosti pri bivanju v domačem okolju. Življenje bolnice v domačem okolju narekuje, da tudi družina potrebuje pomoč medicinske sestre, ki vstopa v obravnavo družine, jo spremlja, svetuje in uči razumeti spremembe slabovidnosti. Dokazano je, da je naloga družine pri bolnici vezana na fizično, psihično in socialno oskrbo in zdravstveno stanje. Pomembno je varovanje in stalno spremljanje ter vzpodbujanje aktivnosti za samostojnost pri življenju v domačem okolju.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, slabovidnost, slepota, bolezni in poškodbe oči, družina, medicinska sestra
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 2272; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (691,53 KB)

20.
Nevarnosti dolgodelujočih peroralnih hipoglikemikov pri starostniku
Nataša Korez, 2010, diplomsko delo

Opis: Sladkorna bolezen je skupina presnovnih bolezni, njihova skupna značilnost pa je kronična hiperglikemija, ki nastane zaradi pomanjkljivega izločanja insulina ali njihovega pomanjkljivega delovanja in/ali obojega hkrati. Posledica je motena presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Glukoza je eno najpomembnejših goriv organizma. Od nje je odvisno pravilno delovanje mnogih organov in tkiv. Organizem ima na voljo več mehanizmov za natančno vzdrževanje glikemije v ozkih fizioloških mejah. Motnje v delovanju teh mehanizmov lahko sprožijo padec koncentracije glukoze pod normalno mejo in povzročijo hipoglikemijo, ki se lahko izrazi tudi z ustreznimi simptomi in znaki. Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so starostniki v domu starejših, kjer bivajo, seznanjeni s sladkorno boleznijo in hipoglikemijo ter ali vedo, kakšne so nevarnosti uporabe pri zdravljenju s peroralnimi antidibetičnimi zdravili. Želeli smo ugotoviti, kdo jim nudi največ informacij in pomoči pri zdravljenju sladkorne bolezni in hipoglikemije. V raziskavi s pomočjo anketnega vprašalnika je sodelovalo trideset izbranih starostnikov, ki imajo sladkorno bolezen in se zdravijo z peroralnimi antidiabetičnimi zdravili v domu starejših. Ugotovili smo, da so anketirani starostniki premalo seznanjeni s preventivnimi ukrepi preprečevanja hipoglikemije ter da posamezniki o svojem zdravju in zdravljenju sladkorne bolezni sploh ne poznajo oz. ne vedo, da prejemajo peroralna antidiabetična zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni.
Ključne besede: starostnik, sladkorna bolezen, hipoglikemija, zdravljenje, peroralna antidiabetična zdravila.
Objavljeno: 10.05.2010; Ogledov: 1740; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (13,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici