| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 148
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
PREVENTIVNI OBISKI PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI STAROSTNIKU
Marjana Skale, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Opis problema: Namen diplomskega dela je predstaviti preventivni obisk patronažne medicinske sestre pri starostniku na njegovem domu. Patronažna medicinska sestra vzpostavi stik s starostnikom, njegovo družino in okoljem, v katerem živi. Ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, načrtuje intervencije zdravstvene nege, jih izvaja in vrednoti dosežene cilje. Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je sestavljen iz vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih sto sedem patronažnih medicinskih sester, ki delujejo na območju Celja, Lenarta, Maribora, Murske Sobote in Šmarja pri Jelšah. Rezultati raziskave: Rezultati raziskave so pokazali, da so patronažne medicinske sestre predvsem sestre z več leti delovne dobe in posledično v več izkušnjami. Prevladujejo sestre z višjo ali visoko izobrazbo, sledijo pa sestre s srednjo izobrazbo in z več leti delovne dobe. Vse pa zelo dobro poznajo svoje terensko območje. O pomembnosti dveh patronažnih obiskov pri starostniku imajo zelo deljena mnenja. Vsekakor pa se zavedajo problemov starajoče se populacije in težav, ki jih prinaša starost. Anketni vprašalnik je zajel obravnavo starostnika po štirinajstih življenjskih aktivnostih in oceno samooskrbe. Anketirane so izpostavile izredno koristnost preventivnih obiskov, pogosto pa se počutijo nemočne pri reševanju njihovih problemov. Razprava: Slabih izkušenj iz preventivnih obiskov nimajo pogosto, občasno pa doživljajo zavrnitve zaradi nepoznavanja, splošnega nezaupanja; starostniki menijo, da nimajo težav oziroma zanje ne potrebujejo pomoči. Pri koordinaciji z osebnim zdravnikom dobro sodelujejo, s socialno službo so pa pogosteje nezadovoljne. Zelo pogosto opažajo znake psihičnega in fizičnega nasilja nad starostniki in izpostavljajo težavnost reševanja teh problemov. Dokumentiranje pa predstavlja ključni element vsega njihovega dela. Predlagajo posodobljeno, poenoteno in računalniško dodelano dokumentiranje, izdelano po strokovnih smernicah in po procesni metodi dela. Sklep: Podatki potrjujejo izpostavljeno problematiko in dokazujejo nujnost izvajanja preventivnih patronažnih obiskov pri starostniku v predpisanem obsegu in na način, ki kakovostno in celostno obravnava starostnika v domačem okolju.
Keywords: starostnik, patronažna zdravstvena nega, preventivni patronažni obisk, patronažna medicinska sestra.
Published: 18.05.2012; Views: 3828; Downloads: 692
.pdf Full text (456,76 KB)

62.
GLASBENE DEJAVNOSTI V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU
Petra Beršnjak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Glasbene dejavnosti v tretjem življenjskem obdobju je v teoretičnem delu predstavljeno tretje življenjsko obdobje. Pozornost je usmerjena predvsem na opredelitev kakovostnega preživljanja le-tega, njegove značilnosti ter na emocionalno in sposobnostno raven človeka v tem obdobju. Pomemben faktor je tudi izobraževanje ter njegova vloga. Drugo poglavje predstavlja analizo glasbenih dejavnosti in vpliv posameznih dejavnosti na človeka. Vsebuje predvsem razlage, kako lahko z glasbo dvignemo človekovo samopodobo, izboljšamo njegovo fizično stanje ter tako izboljšamo njegovo prihodnost. V praktičnem delu so predstavljene glasbene dejavnosti, ki jih lahko nudimo starostnikom. Možnosti njihovega izobraževanja na glasbenem področju, pozitiven vpliv dejavnosti na posameznika in skupnost, v kateri posameznik prebiva ter sprejemanje teh dejavnosti.
Keywords: Tretje življenjsko obdobje, glasbene dejavnosti, izobraževanje, kakovostna starost, starostnik.
Published: 18.06.2012; Views: 1549; Downloads: 101
.pdf Full text (4,52 MB)

63.
Osveščanje starostnikov o pomenu telesne aktivnosti
Nataša Korez, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili značilnosti staranja, pomen in najpogostejše vrste telesnih aktivnosti pri starostnikih ter vpliv telesne aktivnosti na kronične bolezni. Posebno poglavje pa smo namenili vlogi medicinske sestre pri osveščanju starostnikov o pomenu telesne aktivnosti. Predstavili smo tudi rezultate raziskave, s katero smo želeli ugotoviti, katere so najpogostejše telesne aktivnosti, s katerimi se starostniki v domu starejših ukvarjajo, koliko se starostniki ukvarjajo s telesno aktivnostjo, kako telesna aktivnost vpliva na posamezna kronične bolezni, ki jih imajo in funkcionalne sposobnosti, ali so starostniki dovolj telesno aktivni in ali so dovolj osveščeni o pomenu telesne aktivnosti v starosti. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Sodelovalo je 50 starostnikov doma za starejše. Ankentiranje je bilo izvedeno konec aprila 2011. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da se starostniki v domu za starejše najraje udeležujejo telesnih aktivnosti, ki se izvajajo v skupinah (skupinska vadba, hoja). Kljub kroničnim obolenjam, ki jih imajo, se dovolj pogosto ukvarjajo s telesno aktivnostjo in v večini telesna aktivnost pozitivno vpliva na njihova kronična obolenja in funkcionalne sposobnosti. Ugotovili smo tudi, da je v domu za starejše zelo dobro poskrbljeno za osveščanje starostnikov o pomenu telesne aktivnosti. Sklep. Norma za rekreacijo niso več leta, ampak življenjski slog in ozaveščenost starostnikov, kar pa je v domu, kjer je bila izvedena raziskava, zelo dobro poskrbljeno. Starostniki so dovolj osveščeni o pomenu telesne aktivnosti za zdravje v starosti
Keywords: Starostnik, osveščanje, telesna aktivnost, kronične bolezni v starosti, medicinska sestra.
Published: 07.06.2012; Views: 2615; Downloads: 504
.pdf Full text (1,57 MB)

64.
Ocenjevanje pojava bolečine v zdravstveni negi starostnika
Mirjana Kovačič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Bolečina je zapleteno in raznovrstno stanje, ki ga določajo zaznavni, čustveni in socialni dejavniki. V starosti je velik problem, saj nezdravljena omejuje starostnike pri vsakdanjih aktivnostih, zato je nujna obravnava z zdravljenjem, ki včasih bolečino odpravi popolnoma, velikokrat pa omogoči znosno olajšanje.
Keywords: Starostnik, zdravstvena nega, ocenjevanje bolečine, medicinska sestra
Published: 11.06.2012; Views: 1639; Downloads: 396
.pdf Full text (551,42 KB)

65.
Izredne razmere in starostnik
Uroš Urbanič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Vse pogosteje smo priča različnim katastrofam po svetu, ki privedejo do izrednih razmer. Slovenija je kot nekakšna oaza, ki jo posebno hude razmere večjih razsežnosti še niso prizadele. Vendar ne smemo pozabiti, da so nekateri kraji v Sloveniji že bili hudo prizadeti zaradi moči narave (poplave v Železnikih, plaz v Logu pod Mangartom). V kaosu in paniki, ki sta posledica katastrofe, se pogosto zaradi potrebe po lastnem preživetju pozabi na pomoč ljudem, ki niso zmožni samooskrbe. Med rizično skupino ljudi sodijo tudi starostniki. V diplomskem delu smo proučevali njihovo pripravljenost na različne izredne razmere in sposobnost samoreševanja. S starostjo se pojavijo različna obolenja, ki so pogosto vzrok pomanjkanja moči, volje in potrebnega znanja za lastno preživetje. S pomočjo anonimne ankete smo opravili raziskavo v Društvu upokojencev v Občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah o pripravljenosti in izkušnjah starostnikov v primeru izrednih razmer. Ugotovili smo, da starostniki pričakujejo dobro osveščenost v primeru izrednih razmer, da je veliko takšnih, ki svojega doma ne bi zapustili, in da bi v takšnem primeru v večini poskušali sami poskrbeti zase in za svoje bližnje. Iz ankete še lahko ugotovimo, da več kot polovica anketiranih starostnikov še ni bila izpostavljena resnim izrednim razmeram. Večina starejših je menila, da je najtežje stanje izrednih razmer vojna, katero so posamezni anketirani doživeli v času druge svetovne vojne. Menimo, da bi se v primeru kakšnih večjih nesreč oz. katastrof morale organizirati skupine namenjene reševanju in oskrbi samo za potrebe starejšega prebivalstva ter da bi lastne družine oz. svojci starostnikov morali poskrbeti za njihovo varnost.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: izredne razmere, naravne nesreče, starostnik, osveščenost, reševanje
Published: 18.05.2012; Views: 1889; Downloads: 225
.pdf Full text (783,51 KB)

66.
PREHRANA STAROSTNIKA
Ursula Bandur, 2015, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali prehrano starostnika. Opisali smo tudi starostnika in značilne spremembe v tem življenjskem obdobju, determinante zdravega prehranjevanja in zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre. Osredotočili smo se na prehranske dejavnike, ki vplivajo na nastanek prehranskih težav in bolezni, povezanih z nezdravim načinom prehranjevanja. Raziskovalne metode: V empiričnem delu magistrske naloge smo uporabili kvantitativno metodologijo. Uporabili smo tehniko zbiranja podatkov s standardiziranim anketnim vprašalnikom o prehranjevalnih navadah starostnikov. Povzeli in priredili smo standardiziran vprašalnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Iz tega vprašalnika smo vzeli 6 demografskih vprašanj in 14 vprašanj, ki se nanašajo na prehranjevalne navade starostnikov. Za kvantitativne podatke smo uporabili program SPPS, s pomočjo katerega smo izvedli statistično analizo podatkov. Uporabili smo statistično metodo hi-kvadrat test in opisno ali deskriptivno statistiko. Za prikaz podatkov v obliki grafov in tabel smo uporabili Microsoft Excel. Rezultati: Na osnovi naše raziskave smo ugotovili, da ima 66,8 % starostnikov povišano telesno težo, zaužijejo premalo tekočine ter uporabljajo bolj mastno mleko. Zaužijejo premalo sveže zelenjave in sadja, ki sta na jedilniku bolj tedensko kot večkrat dnevno. Ugotovili pa smo tudi, da imajo starostniki ustrezno število obrokov na dan. Na osnovi rezultatov s statističnim testom hi-kvadratom po spolu ne moremo povezati spremenljivk, lahko pa povežemo starost in popito tekočino ter uživanje pravega čaja. Povežemo lahko izobrazbo in dosoljevanje hrane. Sklep: Preveč starostnikov ima povišano telesno težo, zato bi jo morali zmanjšati, uporabljati manj mastno mleko in več nenasičenih maščob. Večina starostnikov popije premalo tekočine, zato bi morali uživati več vode in nesladkanih napitkov.
Keywords: starostnik, prehranjevalne navade, prehranski dejavniki, kakovost življenja
Published: 01.10.2015; Views: 1876; Downloads: 360
.pdf Full text (556,70 KB)

67.
Pomen prehranjevanja in uživanje tekočin pri dementnem starostniku
Nasiha Rizvić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Zdravstvena nega dementnega starostnika obravnava njegove individualne potrebe na telesnem, duševnem in socialnem področju. Torej v procesu zdravstvene nege poiščemo tiste probleme, ki jih starostnik ne zmore rešiti sam in ga ovirajo pri samostojnem življenju. Metodologija in metode dela: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji z uporabo metode opazovanja in merjenja časa dementnega starostnika v začetnem tretjem stadiju demence med hranjenjem in uživanjem tekočin. Po končanem opazovanju in merjenju hranjenja dementnega starostnika pri dveh obrokih tri dni zapored smo izračunali srednjo vrednost časa, za katerega menimo, da je potreben za hranjenje obroka. Rezultati: Ugotovili smo, da je za hranjenje in uživanje tekočin pri dementnem starostniku potrebno porabiti več časa kot za starostnika, ki nima obolenja demence. Pri zajtrku smo porabili 18 minut za hranjenje po izračunu srednje vrednosti, pri kosilu 21 minut. Sklep: Starostnika z demenco spodbujamo k različnim aktivnostim, ki ohranjajo samostojnost, ga usmerjamo ali poskušamo razumeti njegove stiske in težave. Vsaka življenjska aktivnost je zelo pomembna in potrebna, da lahko človek funkcionira. Medicinska sestra mora dobro poznati dementnega starostnika in oceniti njegove sposobnosti psihofizičnih aktivnosti, predvsem koliko je sposoben izvajati fiziološke potrebe. Z zdravstveno vzgojo, svetovanjem in učenjem starostnika ter s pomočjo svojcev bi želeli doseči, da bo ostal dementni starostnik čim dlje samostojen pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti. Za hranjenje dementnega starostnika je potreben čas in strpnost, zahteva tudi veliko znanja, dobro organizacijo dela, profesionalno medsebojno sodelovanje vseh članov negovalnega tima, sodelovanje svojcev, kakor vsakega posameznega starostnika.
Keywords: Ključne besede: demenca, dementni starostnik, prehranjevanje in pitje, hranjenje, zdravstvena nega
Published: 11.06.2012; Views: 1808; Downloads: 287
.pdf Full text (432,84 KB)

68.
Padci pri starostnikih
Maša Klarič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Padci so pri starejših pogosto nastopajoč, nevaren problem, ki lahko privede do nezmožnosti na vseh ravneh človekovega delovanja. Vzrok za padce je običajno kompleksna kombinacija bioloških, vedenjskih in dejavnikov fizičnega ter socioekonomskega okolja. Pogosto so vzrok za strah pred ponovnim padcem in zaradi tega omejevanje dejavnosti, številnih poškodb, večje odvisnosti in poslabšanja kakovosti življenja ter eden od pomembnejših dejavnikov smrti pri starih ljudeh. Namen diplomskega dela je bil opisati dejavnike tveganja za padce ter z raziskavo ugotoviti najpogostejše vzroke za padce in njihove posledice pri starostnikih. Metode: Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom sestavljenim iz 21 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 40 starostnikov. Podatke iz anonimne ankete smo zbrali, jih analizirali ter jih prikazali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da je padlo kar 67 % vseh anketiranih starostnikov. Motnja ravnotežja je bila pri kar 22 % starostnikov vzrok za padce. Ob padcu se je poškodovalo 70 % starostnikov. Po poškodbi je pomoč pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti potrebovala tretjina starostnikov. Pri skoraj tretjini starostnikov so bile posledice padca vzrok za selitev v dom starejših. Diskusije in zaključki: V skrbi za varnost starostnikov in preprečevanju padcev ter njihovih posledic ima medicinska sestra pomembno vlogo. Predvsem mora delovati zdravstveno-vzgojno, saj je zelo pomembna preventiva in ozaveščanje starostnikov ter njihovih svojcev oziroma skrbnikov o problematiki padcev. Cilj zdravstvene nege je zagotoviti pacientu varno okolje, v katerem se bo lahko gibal, vendar mu moramo preprečiti padec oziroma samopoškodbo.
Keywords: starostnik, padci, dejavniki tveganja, posledice padcev, naloge medicinske sestre
Published: 04.07.2012; Views: 3521; Downloads: 699
.pdf Full text (1,32 MB)

69.
Svojci in dementni starostnik v domačem okolju
Živa Krebs, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili demenco kot družinsko bolezen in njen velik vpliv na svojce. Demenca sodi med najpogostejše motnje v starosti, s tem pa prinaša veliko težav ne le obolelemu, pač pa tudi njegovim svojcem in okolici. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je podrobno predstavljena demenca in družina, ki se sooča z boleznijo. V empiričnem delu smo se osredotočili na svojce, ki skrbijo za starostnika z demenco v domačem okolju. Raziskava je bila opravljena v kraju Radlje ob Dravi, v mesecu marcu 2012 in je zajemala 15 svojcev starostnikov z demenco. Z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 22 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa, smo želeli ugotoviti kako so svojci seznanjeni z boleznijo, s kakšnimi težavami se srečujejo pri skrbi za starostnika z demenco in kakšnih oblik pomoči se poslužujejo. Rezultati raziskave so pokazali, da so svojci o demenci kar dobro poučeni in, da si večina želi več informacij o sami bolezni. Svojci pri skrbi za starostnika z demenco največkrat občutijo preobremenjenost in napor. Večina svojcev se poslužuje neformalnih oblik pomoči, kot so ostali družinski člani, prijatelji in sosedje. Pomoč in nasvete pa dobijo tudi od patronažne medicinske sestre in socialne službe.
Keywords: Ključne besede: demenca, starostnik, zdravstvena nega, svojci, vloga družine.
Published: 04.07.2012; Views: 3054; Downloads: 810
.pdf Full text (1,39 MB)

70.
Kakovost življenja starostnika na podeželju
Barbara Ritonja, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Kakovost življenja je tako kompleksen in zapleten fenomen, da zahteva holističen pristop preučevanja. Lahko ga opisujemo kot izražanje osebnih potreb, želja in interesov. Različne raziskave so pokazale, da je starostnikovo življenje kakovostno takrat, ko ima dobre medosebne odnose, pomoč in podporo bližnjih in kadar ima dobro zdravje in mobilnost. V diplomskem delu smo predstavili različne dejavnike, ki vplivajo na kakovost življenja starostnika na podeželju. Opisali smo spremembe in potrebe v starosti, oblike pomoči starostniku na domu in vlogo medicinske sestre pri svetovanju starostniku. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z anketiranjem 50 starejših oseb na podeželju meseca januarja 2012. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako imajo starostniki urejene osnovne življenjske razmere in ali je starostnikom omogočena pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Zanimalo nas je tudi, ali so ekonomsko dovolj dobro preskrbljeni, da si lahko zagotovijo osnovne življenjske potrebe. Rezultati so pokazali, da večina anketiranih živi kakovostno življenje, da imajo urejene bivalne razmere in pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Več kot tri četrtine anketiranih starostnikov ima zadovoljiv ekonomski status in lahko z lastnim dohodkom pokrijejo le osnovne življenjske potrebe. Vsi anketirani starostniki se vključujejo v različne aktivnosti in vzdržujejo stike z ljudmi. Za kakovostno življenje starostnikov je zelo pomembno spodbujati mlade ljudi za druženje z njimi, saj na ta način starejši ljudje dobijo občutek sprejetosti, spoštovanja in razumevanja.
Keywords: Kakovost življenja, starostnik, staranje, potrebe v starosti, medicinska sestra
Published: 05.07.2012; Views: 1763; Downloads: 308
.pdf Full text (1,05 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica