| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 148
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
ZADOVOLJSTVO BIVANJA STAROSTNIKA V DOMSKEM VARSTVU
Sebastjan Strmčnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična iizhodišča: Bivanje v domu za starejše ljudi pomeni, da za stanovalce skrbijo številni uslužbenci domov, ki se trudijo, da jim je dobro in jim zagotavljajo vso potrebno oskrbo. Pomeni tudi, da so med svojimi sovrstniki. S strani članov negovalnega tima starostniki pričakujejo prijaznost, razumevanje, pomoč, zaupnost in sposobnost poslušanja. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo starostnika z bivanjem v domskem varstvu. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo smo opravili v domu starejših občanov Radlje ob Dravi. V raziskavi je sodelovalo 40 starostnikov, ki nimajo diagnosticiranih kognitivnih sprememb. Rezultati in diskusija: Rezultati ankete so pokazali, da je več kot polovica starostnikov zadovoljna z bivalnim okoljem, posamezni stanovalci omenjajo, da pogrešajo svojo sobo. Glede komunikacije s člani negovalnega tima pa stanovalci menijo, da imajo z njimi premalo komunikacije oz. si želijo, da bi lahko osebje več časa namenilo pogovoru z njimi. S prehrano v domskem varstvu je večina starostnikov zadovoljnih, nekaj stanovalcev je mnenja, da bi lahko bolj upoštevali njihove prehranske navade. Večina stanovalcev navaja zadovoljstvo z delom negovalnega tima. Menimo, da kakovost bivanja v domskem varstvu izpolnjuje pričakovanja starostnikov. Malo je stvari nad katerimi so se starostniki pritožili. Dobro opravljeno delo članov negovalnega tima v domskem varstvu pomeni izpolnitev pričakovanja starostnikov in njihovo zadovoljstvo, upoštevati pa moramo še zadovoljstvo zaposlenih in njihovo učinkovito delo.
Keywords: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, zadovoljstvo, negovalni tim, komunikacija, zdravstvena nega, bivanje, prehrana
Published: 19.09.2011; Views: 3006; Downloads: 455
.pdf Full text (633,72 KB)

52.
NEGOVALNI TIM V ODNOSU S STAROSTNIKOM V DOMSKEM VARSTVU
Nataša Kurnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Starostniki se za domsko varstvo pogosto odločajo zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, postopne odvisnosti pri posameznih življenjskih aktivnostih in kadar svojci v domačem okolju ne morejo nuditi ustrezne pomoči. S strani članov negovalnega tima pričakujejo prijaznost, spoštovanje, razumevanje, pomoč, zaupnost in sposobnost poslušanja. Zdravstvena nega starostnikov je zahtevna, izjemno pomembna in vse bolj aktualna. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je odnos medicinske sestre do starostnikov v domskem varstvu. Cilj je bil predstaviti staranje, spremembe v starosti, značilnosti komunikacije s starostniki v domskem varstvu ter vlogo medicinske sestre v medosebnem odnosu s starostnikom. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. V raziskavo je bilo vključenih 30 starostnikov v domskem varstvu, podatke pa smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Na osnovi dobljenih rezultatov anketnih odgovorov smo ugotovili, da odnos članov negovalnega tima bistveno vpliva na vživljanje in dobro počutje starostnikov v domskem varstvu. Ugotovitve kažejo, da ima večina članov negovalnega tima do starostnikov delno spoštljiv odnos in da si starostniki želijo prijaznosti, ter spoštovanje dostojanstva. Iz raziskave je tudi razvidno, da starostniki ob nespoštovanju njihovega dostojanstva občutijo užaljenost in jezo. Bistvena vodilo članov negovalnega tima pri delu z starejšimi je pozitiven odnos, usmerjen k ustvarjalnemu reševanju problemov in težav. S pozitivno naravnanostjo članov negovalnega tima do starostnikov se že v začetnem odnosu s starostniki vzpostavijo dobre medsebojne vezi, ki so temelj dobre kakovosti življenja in zadovoljstva starostnikov in članov negovalnega tima.
Keywords: starost, starostnik, domsko varstvo, negovalni tim, medsebojni odnosi
Published: 27.09.2011; Views: 1991; Downloads: 230
.pdf Full text (628,96 KB)

53.
Potrebe po prehranjevanju in uživanju tekočin starostnikov
Laura Šeneker, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Dober pristop k razumevanju človeka so njegove potrebe, zato je analiza človekovih potreb nenadosmestljivo izhodišče za delo z ljudmi. Dolžnost medicinske sestre je, da na starostnika gleda kot na celoto z vsemi njegovimi razsežnostmi in potrebami, zmožnostmi ter možnostmi in nalogami. Poznavanje in upoštevanje vseh človekovih potreb je pogoj za delo z ljudmi in za ljudi. Pri diplomskem delu nam je v veliko pomoč konceptualni model Virginije Henderson, ki je uporabljala zasnovo človekovih potreb. V diplomskem delu smo predstavili starostnika in pomen uravnotežene prehrane, ki je pogoj za dobro zdravje, boljše počutje in kondicijo starostnika. Predstavili smo težave in motnje pri prehranjevanju starostnikov ter najpogostejše bolezni, ki pogojujejo dietno prehrano starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti samostojnost starostnikov pri prehranjevanju in pitju in ali je starostnikom omogočena dietna prehrana. Želeli smo ugotoviti zadovoljstvo starostnikov s prehrano in vključevanje starostnikov v sestavo jedilnikov. Raziskavo smo izvedli leta 2011, s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 20 vprašanj. V raziskavo je bilo vključenih 30 starostnikov oziroma stanovalcev iz doma starejših v Mariboru. Rezultati raziskave so pokazali, da je bila večina vprašanih starostnikov samostojna pri prehranjevanju in pitju. Ugotovili smo, da je starostnikom omogočen dietni režim prehrane in da je več kot polovica starostnikov zadovoljna s prehrano. Iz rezultatov je razvidno, da starostniki delno sodelujejo pri sestavi jedilnikov. Stanovalci si želijo, da bi bolj upoštevali mnenja ostalih starostnikov, ki niso v komisiji za sestavljanje jedilnikov. V domovih starostnikov je pomembna organizacija delavnic za zdravo prehrano, okrogle mize, diskusijske ure o zdravi prehrani, katerih cilj je zajeti čim širši krog starostnikov. Pomembno je osveščanje starostnikov o pomenu zdrave prehrane, zdravem načinu prehranjevanja ter o tveganjih za zdravje, kar izvajata klinični dietetik in odgovorna medicinska sestra.
Keywords: starostnik, človeške potrebe, medicinska sestra, prehrana, počutje
Published: 11.11.2011; Views: 2409; Downloads: 398
.pdf Full text (805,34 KB)

54.
ZDRAVSTVENA NEGA DEPRESIVNEGA STAROSTNIKA V DOMAČEM OKOLJU
Špela Andric, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana depresija pri starostnikih, ki živijo v domačem okolju. Zanimale so nas njihove potrebe, kako se na bolezen odzivajo svojci in katere so naloge patronažne medicinske sestre ob hišnem obisku. Predstavljen je normalen potek starosti in funkcioniranje starostnika v družini. Teoretično je opisana duševna motnja depresija, kakšni so njeni simptomi, kateri so dejavniki tveganja, kako pogosta je in kako se zdravi. Depresijo smo povezali tudi s samomorilnostjo in tveganjem za samomor pri starostnikih. Predstavljena je vloga patronažne medicinske sestre pri hišnem obisku starostnika z depresijo in pomembnost terapevtske komunikacije pri depresivnih pacientih. S študijo primera je predstavljena pacientka z depresijo. Izvedli smo voden pogovor in po procesu zdravstvene nege naredili načrt zdravstvene nege. Rezultati raziskave so pokazali, da je največji problem pri depresivnih starostnikih osamljenost in socialna izolacija, ter da ima patronažna medicinska sestra pomembno vlogo pri njihovem zdravljenju, še posebej s tehnikami terapevtske komunikacije.
Keywords: depresija, starostnik, patronažna zdravstvena nega, samomorilnost, terapevtska komunikacija
Published: 27.09.2011; Views: 2737; Downloads: 519
.pdf Full text (402,07 KB)

55.
VKLJUČEVANJE STAROSTNIKA V RAČUNALNIŠKO PODPRTO MREŽENJE
Helena Blažun, 2011, dissertation

Abstract: Uvod – Spletne socialne mreže postajajo eden najpomembnejših medijev za osebno komunikacijo in interakcijo med ljudmi, v zadnjem času pa opažamo tudi porast uporabe spletnih socialnih mrež med starostniki (osebami, starimi 65 in več let). Študij, ki bi preučevale sodelovanje in uporabo spletnih socialnih mrež s strani starostnikov sicer skoraj ni zaslediti, pa vendarle obstaja nekaj študij primerov, kjer so starostniki povezani z informacijsko komunikacijsko tehnologijo in le-to izrabljajo predvsem za povezovanje in komunikacijo z družino, prijatelji ter za pridobivanje novih znanj in vseživljenjsko izobraževanje. Predložena doktorska disertacija preučuje vpliv spletnih socialnih mrež na starostnike, vidike uporabe in uporabnosti ter težave, ki se pojavljajo pri vključevanju starostnikov v spletne socialne mreže. Predvsem smo v doktorski disertaciji preučevali vpliv spletnih socialnih mrež na kakovost življenja starostnikov v aspektu preprečevanja in zmanjševanja izoliranosti in osamljenosti; to je še posebej pogost pojav med starostniki. Metode – V sklopu izvedene raziskave smo izvedli kvalitativno in kvantitativno raziskavo, v okviru katerih smo izdelali natančne analize podatkov in na podlagi rezultatov pripravili ustrezno interpretacijo. V okviru kvalitativne raziskave smo izvedli poglobljene intervjuje 3 anketirank, katerih odgovore smo natanko opisali ter se osredotočili predvsem na izjave, ki so jih anketiranke podale. V sklopu kvantitativne raziskave smo vključili osebe, stare med 45 in 74 let, v raziskavo pa je bilo vključenih 54 oseb. V okviru kvantitativne raziskave smo izvedli multivariatne statistične analize v programu IBM SPSS Statistics 19 ter generirali nekaj odločitvenih dreves v programskem okolju WEKA, s katerimi smo pripravili kvalitativno interpretacijo kvantitativnih podatkov (triangulacija). Rezultati – Kljub našemu pričakovanju, da starostniki kot največjo spodbudo sodelovanja v spletnih socialnih mrežah opredeljujejo navezovanje stikov, je raziskava pokazala nasprotno, in sicer so starostniki kot največjo spodbudo ocenili pridobivanje novega znanja, s čimer smo zavrgli hipotezo (1). Sodelovanje starostnikov v spletnih socialnih mrežah je povezano s številnimi strahovi, ki smo jih navedli v hipotezi (2), in sicer strah pred informacijsko komunikacijsko tehnologijo (1), nezaupanje v informacijske socialne mreže (2), posebne potrebe starostnikov (slabši vid, sluh, nemobilnost ipd.), (3), neznanje (4) in mnenje okolice (5). Hipotezo 2 smo preverjali na dva načina, a nobeden ni pokazal korelacije med predpostavljenim in dejanskim vrstnim redom ovir, to pomeni, da je tudi hipoteza (2) zavrnjena. V največji meri se starostniki vključujejo v spletno socialno mrežo Facebook, s čimer smo potrdili hipotezo (3). V največjem obsegu starostniki uporabljajo funkcionalnost pisanja sporočil prijateljem, obenem pa so izpovedali, da najmanj uporabljajo funkcionalnosti v zvezi z iskanjem partnerja. Posledica teh dejstev je zavrnitev hipoteze (4) in (5). Zaradi natančne preučitve raziskovalnega področja smo dodatno preverjali hipotezi (1) in (2), ki sta bili potrjeni, in sicer smo v sklopu dodatne hipoteze (1) ugotovili, da je za starostnike v spletnih socialnih mrežah pomemben stik in komunikacija. Prav tako pa smo potrdili dodatno hipotezo (2), podatki so pokazali, da starostniki še vedno v večji meri uporabljajo in se udejstvujejo v neinformatiziranih socialnih mrežah. Diskusija – Rezultati raziskave so pokazali navdušenje starostnikov nad uporabo spletnih socialnih mrež, predvsem nad funkcionalnostjo, možnostjo, da se lahko povezujejo z družino ter vzpostavljajo in vzdržujejo kontakte. Veliko starostnikov je izpostavilo, da jim trenutno znanje o uporabi spletnih socialnih mrež zadošča, nekateri pa so zelo inovativni in napredni in si želijo, da bi informacijska tehnologija hitro napredovala, da bi lahko bili del razvoja in imeli možnost izkoriščanja prednosti, ki jih le ta ponuja. Nekaj starostnikov je izpostavilo težave,
Keywords: Starostnik, Informacijsko komunikacijska tehnologija, Spletne socialne mreže, Spletno socialno mreženje, Računalniško podprto mreženje
Published: 01.08.2012; Views: 2335; Downloads: 397
.pdf Full text (3,61 MB)

56.
Demenca in poznavanje demence pri ljudeh
Vesna Novak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Starost je obdobje, ki ga označujemo od 60 leta dalje. Psihološki znaki staranja se ne sovpadajo povsem s koledarsko starostjo in se lahko pojavijo znatno prej ali znatno kasneje. Ena najpogostejših bolezni v starosti je demenca, ki je velikokrat neprepoznana iz strani svojcev starostnika ali oseb, ki skrbijo za starostnika. V diplomskem delu smo predstavili demenco, njene značilnosti in simptome. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre v obravnavi dementnega bolnika. Predstavljeni so tudi rezultati preiskave, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V sami raziskavi je sodelovalo 30 naključno izbranih ljudi. Želeli smo ugotoviti poznavanje demence med ljudmi. Zanimalo nas je ali ljudje sploh poznajo bolezen demenca. Rezultati preiskave so pokazali, da ljudje vedo kaj je demenca. Predvsem vedo osnovne informacije in večina je opisala demenco kot pozabljivost. Za podrobnejše informacije so premalo poučeni oziroma osveščeni o demenci. Polovica anketirancev niti še ni bila v stiku z dementno osebo oziroma se ni z njo srečala in z njo komunicirala. Nekaj med njimi jih o takšnih temah niti ne razmišlja. Z izrazom demence pogovorno radi poimenujemo vsakdanjo pozabljivost, ki doleti vsakogar med nami, še posebej v časih, ko moramo misliti na nešteto stvari naenkrat.
Keywords: demenca, informacije o demenci, starostnik, svojci, medicinska sestra
Published: 07.12.2011; Views: 2262; Downloads: 628
.pdf Full text (1,28 MB)

57.
Diabetično stopalo pri starostniku
Barbara Senčar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki traja vse življenje in zahteva neprekinjeno zdravljenje in zdravstveno nego. Pravilna prehrana je eden od dejavnikov, ki vplivajo na dobro obvladovanje sladkorne bolezni. Med drugimi dejavniki, ki pripomorejo k dobri urejenosti sladkorne bolezni, so redna telesna aktivnost, osebna higiena, samokontrola in redno jemanje zdravil. Z raziskavo smo želeli ugotoviti težave starostnikov s sladkorno boleznijo, ter njihovo razumevanje preventivnih ukrepov. V raziskavo je bilo vključenih 80 starostnikov s sladkorno boleznijo, in sicer 40 starostnikov iz Zasebne ambulante splošne medicine Sladki Vrh in 40 starostnikov iz Zasebne ambulante splošne medicine Šentilj. Rezultati raziskave so pokazali, da so pri več kot polovici starostnikov s sladkorno boleznijo prisotne težave, ki se največkrat kažejo kot bolečine in spremembe na nogah. Ugotovili smo, da večina starostnikov razume pomen izvajanja preventivnih ukrepov, saj si redno pregledujejo stopala vsaj 1krat na teden, poznajo pa tudi navodila za preprečevanje komplikacij na nogah.
Keywords: starostnik, sladkorna bolezen, diabetično stopalo, zdravstvena vzgoja
Published: 06.01.2012; Views: 2137; Downloads: 423
.pdf Full text (1,92 MB)

58.
Starostnik in tehnologija
Maja Dijanič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Staranje prebivalstva je neizogiben proces, prav tako je dejstvo, da število starejših ljudi tako pri nas kot po svetu iz dneva v dan narašča. Zaradi razvoja informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) se potrebe za kakovostno življenje spreminjajo. Ker stopnja računalniške pismenosti postaja vse pomembnejša in čedalje bolj vpliva na kakovost življenja starostnikov, moramo kot družba zagotoviti pogoje in ustvariti možnosti, da si starostniki pridobijo znanje in veščine iz IKT, saj se bodo le tako enakopravneje vključevali v informacijsko družbo in bolj kakovostno živeli. Pri uvajanju starostnikov na IKT je skladno s primeri iz prakse učinkovito medgeneracijsko sodelovanje, kjer tako mlajša kakor starejša generacija izmenjuje znanje in izkušnje. Pomembno je spremeniti stereotipe o starosti saj so starostniki bili in so pomemben vir modrosti in znanja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo 100 naključnih starostnikov nad 65 let iz treh različnih slovenskih regij, in sicer zasavske, celjske in ljubljanske. Rezultate smo obdelali z naprednimi statističnimi analizami s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 19 z metodo analize frekvenc, srednjih vrednosti, križnih tabel in H-kvadrat testa, z rezultati katerih smo odgovarjali na postavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Z raziskavo smo želeli ugotoviti seznanjenost starostnikov z napredno tehnologijo ter v kolikšni meri le - to uporabljajo ali si uporabe želijo. V kolikor starostniki IKT ne uporabljajo, smo želeli izvedeti, kje so omejitve. Seznanjenost z uporabo IKT je največja v ljubljanski regiji, vendar pa so v zasavski regiji, ki velja za manj razvito, v primerjavi s celjsko regijo, starostniki bolj seznanjeni z uporabo IKT. Ugotovili smo, da se starostniki čutijo prikrajšane zaradi neuporabe IKT in da jih to dejstvo ovira v vsakodnevnem življenju. Diskusija: Glede na to, da nas vsepovsod obdajajo napredne tehnološke naprave, je za kakovostno starost vse bolj nujna prilagoditev le - tem. Za večjo informacijsko pismenost starostnikov bi bilo potrebno organizirati več računalniških tečajev, ki bi bili prilagojeni potrebam starostnikov. Še pred tem bi bilo dobro poskrbeti za večjo promocijo informacijske pismenosti starostnikov ter v večji meri vključiti razna društva, so povezana s starostniki, saj imajo veliko možnosti motiviranja starostnikov za učenje IKT.
Keywords: starostnik, informacijska in komunikacijska tehnologija, računalnik, svetovni splet (Internet), izobraževanje.
Published: 01.02.2012; Views: 2901; Downloads: 474
.pdf Full text (920,98 KB)

59.
VLOGA ŽIVALI PRI STAROSTNIKU V DOMSKEM VARSTVU
Andreja Doberšek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Terapija, ki se izvaja s pomočjo živali, zlasti s šolanimi psi, vpliva na kakovost življenja starostnikov kot tudi posameznike, ki so vključeni ta program. To je oblika druženja posameznika in živali, katera ima številne prednosti in ugodno vpliva na zdravje ljudi. V ta namen usposobljene živali obiskujejo otroke, invalide, posameznike in starostnike v socialno varstvenih ustanovah vsaj enkrat na teden. Nekateri obiski so izključno družabniški, kar pomeni, da aktivnosti temeljijo predvsem na druženju uporabnika z živaljo in so preproste, saj se lahko ponavljajo pri različnih stanovalcih. Druga oblika so zahtevnejši obiski saj, imajo vedno smisel in namen doseči cilj, ki so si ga zastavili skupaj z uporabnikom. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili proces staranja in težave starostnika, ki se pojavljajo na psihičnem in fizičnem in tudi na socialnem področju. Opisali smo življenje starostnikov, ki bivajo v domskem varstvu in težave, ki se pojavijo ob selitvi starostnikov iz domačega okolja v domsko varstvo. Izpostavili smo terapijo s psi ter opisali način izvajanja terapije in njene učinke. Raziskava, ki je bila izvedena v domu starejših občanov Vrhnika je zajemala 10 starostnikov, ki so vključeni v program terapije s pomočjo psa in 10 starostnikov, ki niso vključeni v ponujen program. Rezultate smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 13 vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa. Zanimala nas je vloga medicinske sestre pri strokovni terapiji obravnave starostnika s pomočjo živali in izvajanju terapije. Želeli smo ugotoviti socialne potrebe starostnika v novem okolju, predvsem nas je zanimala želja starostnika po druženju ž živalmi v domskem varstvu ter pozitivni in negativni vplivi živali na starostnika. Rezultati raziskave so pokazali da druženje starejših z živalmi, ki so vključeni v program terapije s psi ugodno vpliva tako na psihičnem, fizičnem in tudi socialnem področju. Razveseljivo je da, s pomočjo živali lahko uspešno opravimo proces integracije stanovalcev doma in proces mobilizacije k smiselnim aktivnostim. Hkrati se zadovoljijo potrebe po naklonjenosti in nežnosti in tudi, da možno obliko terapije s psi sprejema zdravstveno negovalna služba ( Marinšek, Tušak, 2007, str. 97 ).
Keywords: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, medicinska sestra, terapija s pomočjo živali.
Published: 18.05.2012; Views: 1950; Downloads: 239
.pdf Full text (677,42 KB)

60.
ANALIZA PREPREČEVANJA PADCEV HOSPITALIZIRANIH STAROSTNIKOV V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI
Milena Novak, 2012, master's thesis/paper

Abstract: Padec pacienta v bolnišnici je pokazatelj kakovosti zdravstvene oskrbe. Zdravstvena institucija, ki uvaja proces kakovosti in varnosti pri oskrbi pacienta, mora v program vključiti tudi preprečevanje padcev. Za vse, še posebej za starostnike je to pomemben aspekt njihovega zdravja. Nekateri ukrepi preprečevanja padcev so lahko enostavni, vendar ne veljajo za vse paciente enako in tudi ne zagotavljajo uspešnosti preprečevanja padcev v vseh primerih. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja z retrospektivno analizo podatkov. Na osnovi empirično zbranih podatkov smo podatke obdelali v programu SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, Hi2- test, Fischerjev test). Raziskovalni vzorec je zajemal 65 starostnikov, ki so bili hospitalizirani na psihoheriatričnem oddelku psihiatrične bolnišnice. Podatke smo pridobili s tehniko zbiranja iz informacijskega sistema bolnišnice in na osnovi vpeljane dokumentacije v programu preprečevanja padcev v bolnišnici. Rezultati: V skladu z raziskavo o napovedni vrednosti obstoječe ocenjevalne lestvice o dejavnikih tveganja za padec starostnika lahko zaključimo, da ima sorazmerno dobro napovedno vrednost. Izvedene multifaktorske intervencije zdravstvene nege nimajo večjega vpliva na padce v programu preprečevanja padcev pri starostniku. Sklep: Da se preventiva padcev lahko izvaja, je potrebno poiskati ogroţene starostnike. Vsebovati mora oceno medicinskih, funkcionalnih in okoljskih razlogov za padec starostnika in interdisciplinarni načrt oskrbe za zmanjšanje tveganja nastopa ponovnega padca in poškodb.
Keywords: starostnik, ocena dejavnikov tveganja za padec, preprečevanje padcev, psihiatrična zdravstvena nega, medicinska sestra
Published: 22.03.2012; Views: 3573; Downloads: 683
.pdf Full text (1,72 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica