| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 148
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
KAKOVOST ODNOSA MEDICINSKE SESTRE S STAROSTNIKOM V DOMSKEM VARSTVU
Vlasta Zorec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Kaj starostnik pričakuje od življenja v domu, je odvisno od subjektivnega sveta posameznika, na katerega vpliva tudi odnos družbe do starosti. Stari ljudje oblikujejo odnos do institucije že pred vstopom v dom, in sicer na podlagi družbeno predpisane vloge institucije in lastnih izkušenj z institucionalno obliko bivanja. Stičišče pričakovanj stanovalcev in medicinske sestre je prostor, v katerem se oblikuje medsebojni odnos. Življenje v instituciji zahteva kompromise, saj je posameznik le delček velike organizacije. Delo s starostniki je povezano s stalno komunikacijo, ki je del poklicnega delovanja medicinske sestre in terapevtsko sredstvo za pomoč starostniku in je namenjena predvsem zadovoljevanju potreb starostnika. Preko nje upoštevamo enkratnost starostnika, njegove želje in potrebe. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kakovost medsebojnih odnosov med medicinsko sestro in starostnikom v domskem varstvu. V raziskavo je bilo vključenih 50 starostnikov. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, in tako smo dobili odgovore na raziskovalna vprašanja. Rezultati ankete so pokazali, da je odnos medicinskih sester do starostnikov prijazen in da sestre starostnikom dajejo občutek razumevanja, zaupanja in topline. Prav tako imajo starostniki možnost odločanja in izbire in medicinske sestre so pripravljene prisluhniti, kadarkoli starostniki to želijo.
Keywords: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, medicinska sestra, komunikacija, medsebojni odnosi
Published: 02.02.2011; Views: 3077; Downloads: 484
.pdf Full text (7,02 MB)

42.
Zdravstvena nega starostnika z broinhialno astmo
Nataša Čeh Selak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega pri starostniku z bronhialno astmo. V Sloveniji za astmo zboli približno 5% odraslih in 10% otrok. Kljub temu, da je astma nepredvidljiva in lahko celo ogroža življenje, pa lahko pravilno zdravljen starostnik živi popolnoma normalno. Slabo zdravljena in slabo vodena astma lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje starostnikovo kakovost življenja ali ga celo nevarno ogroža. Patronažna medicinska sestra ob starostniku preživi veliko časa in ima pri izvajanju zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje pomembno vlogo. V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli študijo primera starostnika z bronhialno astmo. Starostnik je bil obravnavan po konceptualnem modelu Virginije Henderson in po procesni metodi dela. Na osnovi zbranih podatkov smo izpostavili aktualne in potencialne negovalne diagnoze. Ugotovili smo, da je osrednji problem starostnikovo slabo poznavanje bolezni in pomanjkljivo poznavanje tehnike inhalatorne terapije. Pomembno je poučiti starostnika in njegove svojce, da je samonadzor edini način, ki omogoča uspešno kontrolo bolezni.
Keywords: Astma, starostnik, patronažna medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, timsko delo.
Published: 09.03.2011; Views: 2379; Downloads: 360
.pdf Full text (276,72 KB)

43.
Primerjava prehrambnih navad pomurskih in primorskih starostnikov
Zoran Kranjec, 2010, master's thesis/paper

Abstract: Zdrava prehrana je osnovni pogoj za ohranjanje zdravja, boljše počutje in kvalitetno življenje v obdobju starostnika. Z uravnoteženo prehrano in zdravim življenjskim slogom zmanjšamo tveganje nastanka s prehrano pogojenih bolezni ter vplivamo na dolžino in kvaliteto življenja. Na prehranjevanje in zdravstveno stanje starostnika imajo pomemben vpliv fiziološki, psihološki, ekonomski in socialni dejavniki. Z raziskavo v magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, če obstaja povezava med načinom prehranjevanja, družbenim slojem, izobrazbo in zdravstvenim stanjem starostnikov. Prav tako smo želeli ugotoviti, katere so glavne razlike v prehranjevalnih navadah med starostniki iz Pomurske in Obalno-Kraške regije. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za kvantitativne podatke je bil uporabljen program SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, χ2 test, t-test). Raziskava je zajemala 50 starostnikov iz Pomurske regije in 50 starostnikov iz Obalno-Kraške regije, ki so člani društva upokojencev. Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik o prehranjevalnih navadah starostnikov. Rezultati. Glede na regijo obstajajo med starostniki razlike v prehranjevalnih navadah, predvsem z vidika uživanja vrst mesa in maščob. Raziskava je pokazala, da 64 % pomurskih starostnikov boleha za srčno-žilnimi boleznimi, med primorskimi starostniki pa prevladujejo bolezni gibalnega sistema (58 %). Med pomurskimi starostniki je prisotna debelost v kar 40 %, medtem ko je primorskih starostnikov debelih zgolj 20 %. Ugotovili smo tesno povezavo med srčno-žilnimi obolenji, indeksom telesne mase, družbenim slojem in izobrazbo. Sklep. Število starostnikov se z leti povečuje, zato bi bilo potrebno pripraviti in promovirati enotna priporočila za zdrav življenjski slog v tretjem življenjskem obdobju. Pri tem zavzemajo pomembno vlogo medicinska sestra in drugo zdravstveno osebje z zdravstveno-vzgojnim delom.
Keywords: prehrana, starostnik, hranilne snovi, prehrambna priporočila, medicinska sestra in drugo zdravstveno osebje, zdravstvena vzgoja
Published: 10.03.2011; Views: 2597; Downloads: 467
.pdf Full text (1,42 MB)

44.
DEPRESIJA IN STAROSTNIK
Petra Kodrič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predtavili depresijo pri starostniku.Opisali smo vzroke in simptome depresije.Prepoznavanje depresivnih motenj,vrste depresije ter zdravljenje.Prav tako je predstavljena depresija glede na specifična življenjska obdobja.Posebno pozornost smo namenili vlogi medicinske sestre pri obravnavi depresivnega pacienta.V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate raziskave,v katero so bili vključeni člani Društva upokojencev občine Poljčane.Raziskava je bila izvedena maja 2010.Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik,ki je vseboval 12 vprašanj zaprtega tipa.Pri 12 vprašanju smo uporabili Zungovo samoocenjevalno lestvico depresivnosti.Z raziskavo smo ugotavljali prisotnost depresivnosti med anketiranimi,občutek osamljenosti in ali obsataja razlika med pojavljanjem depresije pri moških in ženskah.Rezultati raziskave so pokazali,da se pri 30% anketiranih pojavljajo znaki depresije,vendar pogosteje pri ženskah kot pri moških.Skoraj polovica anketiranih se pogosto ali občasno počuti osamljeno,vendar v družbo ne zahaja kar ena tretjina anketiranih.
Keywords: depresija, osamljenost, starostnik, zdravljenje, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published: 12.05.2011; Views: 3956; Downloads: 858
.pdf Full text (410,87 KB)

45.
Starostnikovo doživljanje prehoda iz domačega okolja v dom starejših občanov
Blaž Gotovnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Staranje prebivalstva je problem današnje družbe, saj število starostnikov intenzivno narašča, problemi, ki so povezani s staranjem, pa so čedalje bolj prisotni in očitni. Oskrba starejšega v večini primerov ni več v ožjem družinskem krogu, kot je to bilo nekoč. Veliko starostnikov zapusti domače okolje in nadaljnje življenje nadaljuje v domu starejših. Prehod iz domačega okolja v dom starejših v glavnem predstavlja veliko spremembo pri starejših na vseh področjih, tako na čustvenem, psihičnem, kot tudi fizičnem. V empiričnem delu smo raziskovali, kako močan stres so stanovalci doma starejših doživljali pri prehodu iz domače skupnosti v dom starejših občanov. Ugotoviti smo želeli, ali so se za odhod v dom starejših odločili samostojno, in kako težko so se prilagodili na novo okolje. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, podatke pa smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Rezultati raziskave so pokazali, da prehod iz domače skupnosti v dom starejših občanov predstavlja za starostnike v polovici primerov močan stres, 22 % stanovalcev pa doživlja manjši stres, tako je zaradi prehoda v dom starejših občanov stresu izpostavljenih 77 % vseh anketiranih starostnikov. Stresu so bolj izpostavljene ženske, saj močan stres ob prehodu doživlja več kot polovica žensk in le nekoliko več kot tretjina moških. Raziskava je tudi pokazala, da se polovica starejših težko prilagaja novemu okolju in da se v 54 % niso sami odločili oditi v dom starejših občanov. Glavni razlog za prihod v dom starejših občanov je bila v 64 % bolezen, kar še dodatno podkrepi dejstvo, da je potrebna posebna pozornost zdravstvenega in negovalnega osebja pri individualni obravnavi v cilju lajšanja nastalega stresa ob doživljanju spremembe okolja.
Keywords: starostnik, staranje, dom starejših občanov, čustva, stres, doživljanje spremembe okolja.
Published: 03.08.2011; Views: 3007; Downloads: 556
.pdf Full text (577,08 KB)

46.
Spoštovanje etičnih načel pri obravnavi starostnika
Janja Roškar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili spoštovanje etičnih načel pri obravnavi starostnika v domovih za starejše. Opisali smo najpomembnejša etična načela v zdravstveni negi v skladu s Kodeksom etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ter predstavili pomen in načine ohranjanja dostojanstva, ter zasebnosti pri starostniku. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v domu Danice Vogrinec Maribor in domu starejših- Sončni dom. V raziskavi je sodelovalo 60 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 26 vprašanj, zaprtega in polodprtega tipa. Ugotoviti smo želeli kako in v koliki meri medicinske sestre in zdravstveni tehniki ohranjajo dostojanstvo in zasebnost starostnikov v domu starejših, prav tako pa ugotoviti razloge za neupoštevanje etičnih načel pri obravnavi starostnika z vidika medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da več kot polovica anketiranih, upošteva želje, potrebe in vrednote starostnikov, s tem pa spoštuje njihovo dostojanstvo. Za ohranjanje le tega, starostnikom ponudijo možnost izbire v okviru njihovih sposobnosti. Kar 96,6 odstotkov anketiranih je mnenja, da je starostnikova zasebnost za ohranitev dostojanstva ključnega pomena, vendar pa ima 81,6 odstotkov anketiranih, težave z zagotavljanjem zasebnosti v domovih za starejše. Najpogostejši vzrok za neupoštevanje etičnih načel pri obravnavi starostnika, pa anketiranci navajajo, da je v pomanjkanju časa in kadra.
Keywords: etika, etična načela, starostnik, staranje, dom za starejše.
Published: 19.09.2011; Views: 2678; Downloads: 550
.pdf Full text (1,41 MB)

47.
Vzroki za samomor pri starejših
Doroteja Stajnko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji predstavlja samomor velik javnozdravstveni problem, saj imamo že več desetletij visok količnik samomorilnosti v primerjavi z drugimi državami. Vedno večja problematika je tudi samomor med starostniki, ki je v zadnjih letih v porastu. V diplomskem delu predstavljamo najpogostejše vzroke za samomor med starejšimi, kot so depresija, demence, osamljenost, kronična bolezenska stanja in revščina. Predstavili smo pristop in obliko pomoči predvsem v terapevtski komunikaciji, medicinske sestre starostniku v zanj čustveno in fizično napornem, obdobju. Metodologija raziskovanja. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli v domu starejših Maribor. Anketna vprašalnika sta sestavljena iz vprašanj za starostnike in za člane negovalnega tima. V raziskavi je sodelovalo 30 starostnikov in 30 oseb negovalnega tima. Raziskava je bila izvedena meseca marca 2011. Rezultati. Po mnenju anketiranih starostnikov je med glavnimi vzroki za samomor bolezen, sledita osamljenost in duševna stiska. Po mnenju negovalnega tima je vodilni vzrok za samomor pri starejših depresija. Iz raziskave je razvidno, da so medicinske sestre v domu za starejše sorazmerno dobro seznanjene z vzroki samomora ter navajajo, da imajo dovolj znanja in izkušenj pri prepoznavi samomorilno ogroženega starostnika. Sklep. Medicinske sestre na različnih področjih dela, potrebujejo ustrezno znanje o dejavnikih tveganja za samomor in oblikah pomoči. Takšno znanje se lahko zagotovi s kontinuiranem izobraževanjem in izpopolnjevanjem na področju, ki zajema pravočasno prepoznavo in obravnavo samomorilno ogroženega starostnika.
Keywords: starostnik, medicinska sestra, samomorilnost med starostniki, vzroki za samomor.
Published: 19.09.2011; Views: 3073; Downloads: 464
.pdf Full text (2,87 MB)

48.
Družina in dementni starostnik
Lidija Ambrož, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Demenca je bolezen starosti. Z naraščanjem starejše populacije narašča tudi število starostnikov, ki obolevajo za različnimi somatskimi in duševnimi obolenji med katerimi je najpogostejša demenca. Podatki kažejo, da po 90 letu starosti bolezen prizadene okrog 60% starostnikov. Ko starostnik ni več sposoben sam skrbeti zase, mu najprej priskoči na pomoč družina, ki pa mnogokrat nima dovolj moči in znanja, da bi lahko poskrbela za dementnega starostnika. Na koncu je namestitev v socialno varstveni zavod neizogibna. Medicinska sestra v socialno varstvenem zavodu ne prevzame odgovornosti samo do stanovalcev temveč je odgovorna tudi do najbližjih svojcev, ki velikokrat občutijo nemoč in osebni poraz, ker niso poskrbeli za svojo drago osebo. V diplomskem delu smo predstavili vidike staranja, podrobno smo opisali demenco, ter predstavili družino, ki se sooča s težavami katere so povezane z boleznijo. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi v socialno varstvenih zavodih ter predstavili vlogo medicinske sestre. V raziskovalnem delu smo na osnovi anketnega vprašalnika želeli ugotoviti kakšno je poznavanje demence med tistimi svojci, ki so za starostnika skrbeli, s kakšnimi težavami so se soočali v času bivanja v domačem okolju, ali so poiskali pomoč tudi zase, in ali poznajo programe pomoči, ki so namenjeni svojcem starostnikov z demenco. Ugotovili smo, da svojci sicer poznajo bolezen, vendar si želijo še dodatnih znanj. Med najpogostejše vzroke za namestitev v socialno varstveno ustanovo navajajo vedenjske motnje, spremenjeno osebnost ter nezmožnost, da bi lahko starostniku omogočili stalno prisotnost. Motnje, ki so posledica demence, pa kljub osveščanju še vedno v veliki meri povezujejo s samim procesom staranja.
Keywords: dementni starostnik, družina, socialno varstveni zavod
Published: 19.09.2011; Views: 2030; Downloads: 320
.pdf Full text (391,05 KB)

49.
Motnje spanja pri starostnikih zaradi kroničnih bolezni
Marina Pejkić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Spanje je ena izmed osnovnih življenjskih aktivnosti, ki je za normalno delovanje človeka zelo pomembna. Motnje spanja so pogost pojav v starosti. Vzroki za nespečnost pri starostnikih so različni. Znana so kronična obolenja pri starostnikih, ki lahko hipotetično vplivajo na motnje spanja. V diplomskem delu smo opredelili kronična obolenja srca in ožilja, kronična obolenja dihal, revmatična kronična obolenja in nevrološka kronična obolenja, ki hipotetično lahko vplivajo na motnje spanja in aktivnosti zdravstvene nege, ki pomagajo starostnikom zaspati. V raziskavi smo z anketo ugotavljali težave in vzroke motenj spanja, ki so posledica kroničnih bolezni in aktivnosti, ki izboljšajo spanje. Rezultati raziskave so potrdili, da imajo starostniki pogoste težave z motnjami spanja. Večina anketiranih meni, da so se motnje pojavile zaradi kroničnih obolenj. V našem raziskovalnem vzorcu smo ugotovili, da na spanje najbolj vpliva kronično revmatično obolenje. Večina anketiranih starostnikov spi več kot 8 ur, ponoči se povprečno zbudijo trikrat, najpogosteje zaradi pogostega uriniranja. Starostniki pogosto počivajo čez dan, da zaspijo, jim najbolj pomagajo uspavala. Ugotavljamo da medicinske sestre v domu za starejše najbolj pomagajo anketiranim starostnikom tako, da jim uredijo posteljo in aplicirajo predpisano uspavalo. Pomagajo jim tudi s pogovorom pred spanjem, saj jih pogovor pomiri.
Keywords: starostnik, motnje spanja, kronična obolenja, spanje, medicinska sestra.
Published: 19.09.2011; Views: 3292; Downloads: 418
.pdf Full text (442,83 KB)

50.
HIPODERMOKLIZA - POZNAVANJE IN UPORABA V SOCIALNOVARSTVENIH ZAVODIH
Irena Prestor, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Ena najpomembnejših življenjskih aktivnosti po Virginii Henderson je prehranjevanje in pitje. Slednje ima vsekakor najpomembnejšo življenjsko vlogo takoj za dihanjem. Brez hrane človek lahko preživi kar nekaj časa, če mu je zagotovljena voda za ustrezno hidracijo. Zagotavljanje ustrezne tekočinske bilance je ena od aktivnosti zdravstvene nege pri starostnikih v socialnovarstvenih zavodih pri tistih stanovalcih, ki tega iz kakršnega koli razloga sami ne zmorejo zagotavljati. Kadar vnos ustrezne količine tekočin po oralni poti ni zadovoljiv bodisi zaradi težav s požiranjem ali odklanjanja tekočeine iz različnih vzrokov, je potrebno poiskati drugo možnost. Ena od teh je hipodermokliza - aplikacija tekočin v podkožje, ki je kljub številnim prednostim in enostavni aplikaciji v slovenskem prostoru razmeroma slabo poznana. Namen diplomskega dela je predstaviti hipodermoklizo in ugotoviti poznavanje ter uporabo v socialnovarstvenih zavodih ljubljanske regije. Od skupno naprošenih 20 zavodov za sodelovanje v raziskavi, je na sodelovanje s pisnim soglasjem pristalo 12 socialnovarstvenih zavodov ljubljanske regije. Večina ostalih zavodov hipodermoklize ne uporablja ali je ne pozna. razdeljenih je bilo 150 anketnih vprašalnikov zaposlenim v zdravstveni negi različnih stopenj izobrazbe. Pravilno izpolnjenih vrnjenih vprašalnikov je bilo 124. Od teh jih je 117 navedlo, da poznajo hipodermoklizo, kot obliko hidracije, 110 anketirancev je odgovorilo, da v njihovem zavodu uporabljajo hipodrmoklizo. Najpogostejši odgovor o času uporabe je bil eno do dve leti, takoj za njim pa odgovor tri do štiri leta. Na vprašanje ali ste se v praksi že srečali z neželenimi učinki hipodermoklize je pritrdilno odgovorilo 48 anketiranih, najpogostejši pa je bil odgovor lokalni edemi, sledilo je lokalno vnetje ob igli in bolečina na mestu vstavitve. Raziskava kaže, da medicinske sestre razmeroma dobro poznajo hipodermoklizo in tudi njena uporaba v socialnovarstvenih zavodih postaja vse bolj uporabna, saj je poseg neinvaziven in za večino starostnikov manj stresen.
Keywords: starostnik, dehidracija, hidracija, hipodermokliza, zdravstvena nega
Published: 03.08.2011; Views: 2609; Downloads: 315
.pdf Full text (1,59 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica