| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 148
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
Življenje starostnika z urinsko inkontinenco
Mojca Intihar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Urinska inkontinenca je še vedno tabu tema, o kateri ljudje ne spregovorijo radi in se zapirajo vase. Je bolezen, ki ne ogroža življenja, vendar povzroča veliko socialno izolacijo, saj se starostniki zaradi sramu in občutka, da imajo vonj po seču, raje osamijo in ostanejo doma. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katere težave se pojavijo pri starostnikih z urinsko inkontinenco. Zanimalo nas je, če prepoznajo rizične dejavnike težav z uriniranjem, kako so seznanjeni z urinsko inkontinenco, komu od zdravstvenega osebja zaupajo svojo težavo in od koga pričakujejo največ pomoči. V raziskavo je bilo vključenih 40 starejših ljudi z urinsko inkontinenco, ki obiskujejo uroginekološko ambulanto Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju. S pomočjo anketnega vprašalnika smo dobili ustrezne odgovore na predhodno postavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovljeno je bilo, da ima največ (17) starejših ljudi težave zaradi strahu pred neprijetnim vonjem, zaradi tega se tudi zadržujejo doma in ne hodijo v družbo. Pri starejših ljudeh se pojavljata še strah pred mokroto in strah pred osamljenostjo. Teži jih tudi misel, da ne bodo pravočasno prišli do stranišča. Polovica starejših ljudi (50 %) je poiskalo pomoč ob uhajanju urina pri kašljanju, kihanju, smehu in dvigovanju bremen in razvidno je, da gre za stresno urinsko inkontinenco. Vseh 40 (100 %) starejših ljudi je odgovorilo, da so seznanjeni z urinsko inkontinenco, svojo težavo najbolj zaupajo zdravniku, ki jim predstavi in usmerja v nadaljnjo obravnavo pomembne vloge medicinske sestre. Splošno javnost je potrebno informirati o problematiki urinske inkontinence, da bodo starostniki pravočasno poiskali zdravniško pomoč, saj vemo, da minejo desetletja, preden starejši spregovorijo o tej težavi. Med starostniki je še vedno prisotna misel, da je urinska inkontinenca nekaj sramotnega.
Keywords: urinska inkontinenca, starostnik, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Published: 11.05.2010; Views: 3538; Downloads: 814
.pdf Full text (5,57 MB)

22.
DEMENTNI PACIENT V SOBIVANJU S SVOJCI
Tina Tamše, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Življenje je polno presenečen. Živimo vsak zase, uresničujemo svoje cilje in načrtujemo svojo prihodnost. Kakovost življenja ima pomembno vlogo v našem vsakdanu. O starosti radi govorimo, kot o jeseni življenja. Starostna struktura prebivalstva se hitro spreminja. Zmanjšuje se delež mlajšega in povečuje delež starejšega prebivalstva. S staranjem prebivalstva, število oseb z demenco v Sloveniji strmo narašča. Diplomsko delo govori o starosti, kot zadnjem življenjskem obdobju človekovega razvoja in o sindromu demence kot bolezni, ki je za to obdobje značilno. Osredotočili smo se ne bivanje dementnega pacienta v domačem okolju. Ocenili smo, da svojci potrebujejo dodatno pomoč in spodbudo pri oskrbi starostnika z demenco. Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. V njej je sodelovalo 30 družin z dementnim pacientom. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik, s pomočjo katerega smo ugotovili, da so svojci seznanjeni z boleznijo, vendar si kljub temu želijo še dodatnih oblik izobraževanja na področju demence. Ob pojavu bolezni se je njihova kakovost življenja spremenila predvsem na funkcionalni ravni (organizacija življenja). Raziskava je pokazala, da večina svojcev ne razmišlja o namestitvi starostnika v institucionalno varstvo. Veliko raje bi se posluževali dnevnega varstva starostnika. Svojci so vzpostavili dober odnos s patronažno službo, ki jim omogoča individualno obravnavo, pomaga jim obvladovati bolezen, jim svetuje ter ponuja druge oblike pomoči. S tem diplomskim delom bi želeli opozoriti, da še vedno veliko ljudi ne razume pojma demence. Menimo, da bi spoznanje in razumevanje demence ter težav, ki jih bolezen prinaša izboljšalo kvaliteto življenja tako svojcev, kot starostnikov z demenco.
Keywords: demenca, kakovost življenja, starostnik, svojci, medicinska sestra, čustvene stiske.
Published: 11.06.2010; Views: 3264; Downloads: 642
.pdf Full text (6,32 MB)

23.
ZADOVOLJSTVO STANOVALCEV S KOMUNIKACIJO NEGOVALNEGA TIMA
Maja Meško, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pomen komunikacije je v osebnem, prav tako tudi v poklicnem življenju, vedno bolj v ospredju. Poklic medicinske sestre zaradi usmerjenosti k delu z ljudmi zahteva znanje in obvladovanje komunikacije. Skozi proces komunikacije medicinska sestra razvija svojo osebnost, odkriva pričakovanja starostnikov do nje in njena pričakovanja v odnosu do starejših. V diplomskem delu je predstavljen pomen zadovoljstva stanovalcev s komunikacijo negovalnega tima. Z raziskavo smo želeli opredeliti vrste komunikacije v zdravstveni negi. Ugotavljali smo zadovoljstvo stanovalcev s komunikacijo članov negovalnega tima v domu starejših. Zanimalo nas je, kako pogosto prihaja do konfliktnih situacij zaradi neustrezne komunikacije med člani negovalnega tima in stanovalci. Ugotovili smo, da stanovalci niso popolnoma zadovoljni s komunikacijo članov negovalnega tima. Najpogostejši vzroki nezadovoljstva s strani stanovalcev so, ker člani negovalnega tima ne upoštevajo nekaterih želja stanovalcev. Del krivde za nastanek konfliktov bi lahko pripisali predvsem neustrezni profesionalni komunikaciji. Velikokrat člani negovalnega tima niso pripravljeni prisluhniti stanovalcem in z ustrezno komunikacijo preprečiti ali omiliti konflikte. Odprtost in profesionalna komunikativnost članov negovalnega tima, kot ju želijo stanovalci, bi prinesla večje zadovoljstvo tako stanovalcem kot tudi članom negovalnega tima. Odnose med člani negovalnega tima in stanovalci bi izboljšali, če bi pogosteje uresničili želje stanovalcev, ki si želijo predvsem prijazne, zgovorne, potrpežljive, razumevajoče člane negovalnega tima.
Keywords: starost, starostnik, komunikacija, negovalni tim, institucionalno varstvo
Published: 11.06.2010; Views: 2454; Downloads: 380
.pdf Full text (686,38 KB)

24.
Potrebe starejših do medgeneracijskega sodelovanja v lokalni skupnosti Pomurja
Nina Škrilec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili staranje populacije v svetu in v Sloveniji. Populacija starejših ljudi se v Sloveniji povečuje zaradi zmanjšane rodnosti in dviga življenjske dobe. Izpostavili smo kakovost življenja starostnikov, potrebo osebne priprave posameznika za starost kakor tudi odgovornost države. Na starost se je treba pripravljati s pomočjo izobraževanj, informiranjem prebivalstva, medsebojnim povezovanjem in s tečaji za medgeneracijsko sožitje, kot to izvaja Inštitut Antona Trstenjaka. Za kakovostno starost posameznika je pomembna tudi komunikacija med mladostnikom in starostnikom ter generacijo srednjih let. Vse generacije naj bodo med sabo povezane in se dopolnjujejo. Starejšim so mladi zelo pomembni, pomagajo jim ohraniti veselje do življenja in življenjski optimizem. Predstavili smo tudi skupine za samopomoč starejših v lokalni skupnosti Pomurja. Želeli smo izvedeti, ali si starejši v lokalni skupnosti želijo več medgeneracijskih odnosov ali imajo težave v navezovanjem stikov z drugimi ljudmi in ali si v skupinah za samopomoč pridobijo nove kontakte ter prijateljstva. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika med štirimi skupinami v domu starejših občanov in med dvanajstimi skupinami v Beltinski sekciji. Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci nimajo težav v navezovanjem stikov z drugimi ljudmi. V skupinah za samopomoč starejših v lokalni skupnosti Pomurja starostniki pridobijo nove kontakte in prijateljstva. Želijo si več medgeneracijskih odnosov z različnimi drugimi ljudmi.
Keywords: starostnik, skupina za samopomoč, komunikacija, kakovost življenja
Published: 14.06.2010; Views: 2211; Downloads: 345
.pdf Full text (2,74 MB)

25.
Vzdrževanje ustne higiene starostnika
Tatjana Jesenšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: S primerno ustno higieno lahko pri starostniku preprečimo številne bolezni v sami ustni votlini. Istočasno se lahko s pravilno ustno higieno izognemo mnogim komplikacijam in razvoju sistemskih bolezni, katerih povzročitelji so bakterije, ki jih srečamo v zobnih oblogah. Bolezni kot so parodontoza, spremembe ustne sluznice in druge pogosto spremljajo starostnika. Pri preprečevanju obolenj in vzdrževanju primerne ustne nege ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki mora biti še posebej pozorna v zdravstveno vzgojnem delovanju s posameznim starostnikom v zvezi z ustno higieno. Empirični del diplomskega dela govori o vzdrževanju ustne higiene starostnikov v starosti od 75 let do 89 let. Rezultati raziskave so pokazali, da starostniki še niso seznanjeni s tehnikami čiščenja zob in ustne votline. Prav tako večina starostnikov zajetih v raziskavi ne pozna dodatnih pripomočkov za čiščenje ustne votline. Negovalno osebje bi moralo nameniti več svojega časa in volje za dodatno informiranje starostnikov, saj je raziskava pokazala, da starostniki premalokrat na dan izvajajo ustno nego. Ugotavljamo, da več kot polovica starostnikov, ki je sodelovala v raziskavi, ne želi dodatnih informacij povezanih z ustno higieno. Medicinska sestra naj s svojim strokovnim znanjem starostnike motivira za izvajanje optimalne ustne nege, demonstrira načine ustne nege in kontrolira njeno izvedbo.
Keywords: Ključne besede: starostnik, ustna votlina, ustna higiena, bolezni ustne votline, medicinska sestra, zdravje.
Published: 02.07.2010; Views: 3966; Downloads: 540
.pdf Full text (1,12 MB)

26.
Oskrba starostnika v primeru požara, poplave ali potresa
Lovro Fajfar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Delež starejših iz leta v leto narašča, zato je zelo pomembno, da vedno večjo pozornost oskrbe v primeru izrednih razmer polagamo na starejše, tako tiste ki še živijo doma, kot tiste, ki živijo v domovih za starejše. Starostniki, ki živijo doma skupaj s svojimi svojci, naj bi imeli zagotovljeno oskrbo tako kot vsi državljani Slovenije. Večje težave se pojavljajo v domovih za starejše občane, kjer kljub izdelanim načrtom za zaščito in reševanje prihaja do težav, predvsem zaradi zastarele gradnje domov in zaradi nezadostnega števila zaposlenih. V primeru potrebe reševanja je potrebno izboljšati stopnjo sodelovanja med ustanovami za oskrbo starostnikov in inštitucijami za zaščito in reševanje. Rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v dveh domovih za starejše, potrjujejo mnenja, da so člani negovalnega tima dobro seznanjeni z ukrepi v primeru požara, poplave ali potresa. Čeprav velika večina anketiranih še ni doživela naravne nesreče na delovnem mestu, so svoje znanje ocenili kot dobro. Ravno zaradi pomanjkanja izkušenj bi priporočili večkratno izvajanje praktičnih vaj evakuacije, skupaj s silami za zaščito in reševanje. S tem bi izboljšali sodelovanje, komunikacijo in koordinacijo med aktiviranimi organizacijami, ki so zadolžene za reševanje v primeru naravnih nesreč.
Keywords: Ključne besede: starostnik, izredne razmere, požar, potres, poplava, negovalni tim in evakuacija.
Published: 02.07.2010; Views: 1838; Downloads: 244
.pdf Full text (1,67 MB)

27.
Samostojnost starostnika z Alzheimerjevo demenco v dnevnem varstvu zavoda
Valerija Spevan, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Staranje in starost nista bolezen, temveč le fiziološki proces in starostniki so najbolj heterogena populacijska skupina. V starosti so pogoste duševne motnje med njimi Alzheimerjeva demenca. Ko svojci starostnika spoznajo, da gre za kronično bolezen s progresivnim potekom in slabim izidom, se odločajo za namestitev v instituconalno varstvo. Dnevno varstvo je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki podaljšuje bivanje ljudi v lastnih domovih. Naloga medicinske sestre, ki dela s starostniki v dnevnih centrih je zdravstvena nega s poudarkom zdravstveno vzgojnega dela. Medicinska sestra pri svojem delu uporablja celosten pristop in s tem upošteva fizično, psihično in duhovno ter socialno stanje posameznika. Pomembno je, da medicinska sestra prilagaja potrebe starostnika in ga motivira za aktivnosti, ki ohranjajo duševne, telesne in socialne sposobnosti. Sodelovanje starostnika z okolico postane aktivnejše, krepi se samopodoba ter občutek lastne vrednosti. Pri empiričnem delu so bili podatki zbrani na osnovi 14 osnovnih življenjskih aktivnostih Virginije Henderson v primerjavi z lestvico ocene sposobnosti samooskrbe (LOSS lestvica).V raziskavi smo se opredelili na študijo primera. Odgovori primerljivosti obeh lestvic so ocena samooskrbe starostnice, ki ima delne težave samostojnega izvajanja nekaterih dnevnih aktivnosti. Poudarjena je vloga medicinske sestre z individualno obravnavo uporabnice na osnovi spodbujanja, usmerjanja in stalnega spremljanja za njeno varno vključitev v novo okolje.
Keywords: starostnik, Alzheimerjeva bolezen, zdravstvena nega, dnevno varstvo.
Published: 09.08.2010; Views: 2445; Downloads: 350
.pdf Full text (831,48 KB)

28.
VLOGA SVOJCEV PRI STAROSTNIKU Z DEMENCO
Amanda Juvan, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili demenco, njene značilnosti in simptome. Demenca predstavlja hudo duševno motnjo in sodi med najpogostejše motnje v starosti, s tem pa prinaša veliko težav in stisk ne le obolelemu, pač pa tudi njegovim svojcem. Poleg osnovnih podatkov o demenci, so v delu opisane metode dela negovalnega osebja, vloga medicinske sestre pri oskrbi in zdravstveni negi ter zdravstveno vzgojno delo s svojci dementnega stanovalca. Nadalje so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v Domu starejših občanov Lendava, s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Raziskava je potekala v mesecu februarju in marcu 2010. Želeli smo ugotoviti kakšna je vloga svojcev pri dementnem starostniku, kako so le-ti z boleznijo seznanjeni. Zanimalo nas je tudi na kakšen način se svojci vključujejo v oskrbo ter ali jih negovalno osebje pri tem vzpodbuja. Rezultati raziskave so pokazali, da svojci menijo, da so o bolezni demenca dovolj poučeni in so s svojim vključevanjem v oskrbo zadovoljni. V času obiskov večina svojcev svoje starostnike pelje na sprehod, kavo, se z njimi pogovarja. Kar nekaj pa jih tudi pomaga pri osebni higieni in se s svojim starostnikom vključuje v razne aktivnosti, ki jih organizirajo v domu. Negovalno osebje v domu, je svojcem za pogovor vedno na razpolago ter jih vzpodbuja k vključevanju v oskrbo.
Keywords: starostnik, demenca, dom starejših občanov, medicinska sestra, vloga svojcev
Published: 09.08.2010; Views: 3022; Downloads: 645
.pdf Full text (444,75 KB)

29.
ODNOS STAROSTNIKOV DO ORALNEGA ZDRAVJA
Karmen Kure, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pod izrazom oralno zdravje razumemo stopnjo zdravstvenega stanja zob in ustne votline prebivalcev določenega področja. Stopnja oralnega zdravja v populaciji se v različnih obdobjih spreminja, kar je povezano z dejavniki določenega okolja. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Zdravstvenem domu v Mariboru v letu 2010. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Sodelovalo je 30 ljudi, starih od 70 do 80 let. Namen raziskave je bil analizirati in opredeliti mnenja starostnikov o njihovem oralnem zdravju in ugotoviti njihov odnos do oralne higiene v vsakdanjem življenju. V raziskavi smo ugotovili, da so med anketiranimi starostniki največji vtis glede pomena umivanja zob in oralne higiene naredili mediji (TV reklame). Današnji starostniki so odraščali v drugačnih sociodemografskih razmerah, zobna preventiva je bila takrat šele v povojih. Vsaj dvakrat dnevno si umiva zobe kar polovica anketiranih starostnikov. Zanimalo nas je tudi, kaj jim predstavlja največjo oviro pri skrbi za oralno zdravje in ali so zaradi neurejenega zobovja spremenili svoje prehrambne navade. Ugotavljamo, da kar 70 odstotkov anketirancev uživa pasirano, mleto ali mehkejšo hrano zaradi zobovja, 53 odstotkov anketiranih starostnikov pa je iz istega razloga spremenilo prehrambene navade. Med največje ovire pri skrbi za oralno zdravje anketirani starostniki navajajo zmanjšano ročno spretnost, obremenjenost z drugimi boleznimi, čakalne dobe pri zobozdravnikih, odvisnost od prevoza, slabše finančno stanje in slab vid. Vemo, da slabo oralno zdravje povečuje tveganje za splošno zdravje, možnost okužb in zmanjšano žvečno funkcijo ter posledično vpliva na prehranski vnos živil. Zdravstvena vzgoja je zelo pomembna v vseh starostnih obdobjih. Vizija glede boljšega oralnega zdravja prihajajoče starejše populacije je zagotoviti vsaj enega ustnega higienika na pet zobozdravnikov v obdobju petih let.
Keywords: starostnik, ustna votlina, ustne bolezni, medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo
Published: 05.10.2010; Views: 2596; Downloads: 256
.pdf Full text (1,70 MB)

30.
MEDICINSKA SESTRA V SKRBI ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA DEMENTNIH OSEB V DOMU STAREJŠIH OBČANOV
Marija Štepec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Sodobna družba se sooča z naraščajočim številom starejšega prebivalstva. Z višanjem življenjske dobe so opazne vse večje spremembe, ki so značilne za starostno obdobje. Poleg telesnih je vse več tudi psihičnih sprememb. Ena takih sprememb je demenca. Vse več starostnikov je nastanjenih v domovih starejših občanov, kjer je zdravstvena nega čedalje bolj zahtevna. Medicinske sestre v domovih morajo poleg splošnih znanj iz zdravstvene nege poznati tudi specialna znanja. Eno takih znanj je zdravstvena nega dementnega stanovalca. Pri zdravstveni negi dementnega stanovalca lahko uporabimo različne metode, ena takih metod je validacija po Naomi Feil katero uporabljamo tudi v našem domu. Pri delu z dementnim stanovalcem se medicinska sestra sooča tudi z osebnimi težavami, saj je za marsikatero medicinsko sestro ta metoda prezahtevna. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kako se medicinske sestre odzivajo v konkretnih situacijah. Zanimalo nas je ali imajo starost in izkušnje medicinskih sester pomembno vlogo pri negi in oskrbi starostnika in kakšno vrsto komunikacije uporabljajo pri svojem delu. V ta namen smo razdelili anketni vprašalnik 25 medicinskim sestram v Domu starejših občanov Grosuplje in dislocirani enoti Loški potok. Konkretne situacije v vprašalniku, so plod dolgoletnih izkušenj negovalnega tima in validacije, kot metode zdravstvene nege dementnega stanovalca. Ugotovili smo, da se medicinske sestre, ki imajo več izkušenj in so starejše od 30 let, v večini primerov odločajo za pravilen pristop k starostniku in s tem bistveno prispevajo k dvigu kakovosti življenja in bivanja stanovalcem v domu starejših občanov.
Keywords: Ključne besede: zdravstvena nega, demenca, validacija, kakovost življenja, starost, starostnik, socialni zavodi.
Published: 12.11.2010; Views: 3309; Downloads: 493
.pdf Full text (767,08 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica