| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


131 - 140 / 149
First pagePrevious page6789101112131415Next pageLast page
131.
STARANJE IN DEMENCA
Dejan Zgonjanin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: S pojmom staranje ali s tujko senescenca razumemo naraven fiziološki ustroj človeka, za katerega je značilno upadanje bioloških funkcij organizma. Staranje se začne z začetkom individualnega življenja s spočetjem. Potek staranja določata dva procesa in sicer: evolucijski, v katerem človek in vsa ostala živa bitja rastejo, se razvijajo in krepijo ter involucijski, ko živi organizem v celoti kvantitativno in kvalitativno peša in propade. Staranje je več stopenjski proces z mnogimi spremembami, ki so lahko biološke ali fizične, psihične in socialne narave. Spremembe se kažejo predvsem na biološkem področju, v spremembah delovanja organizma, spremembe so prisotne na koži, laseh, nohtih, kosteh, mišicah, prebavilih, dihalih, srcu in ožilju, sečilih, na možgansko-živčnem sistemu, čutilih, na žlezah z notranjim izločanjem, imunskem sistemu ter na psihičnem in socialnem področju. Demenco opredelimo kot upad spoznavnih zmožnosti na vseh področjih starostnikovega življenja. Predvsem gre tukaj za upad intelektualnih zmožnosti starostnika (motnje spominskih sposobnosti, upad sposobnosti govornega izražanja, nezmožnost uporabe telesnega motoričnega aparata in težave starostnika z zaznavanjem). Demenca je pomemben zdravstveni problem modernih razvitih družb, ker se zaradi podaljševanja življenjske dobe veča posledično tudi odstotek starejših prebivalcev.
Keywords: starostnik, starost, demenca, Alzheimerjeva bolezen, osnovne življenjske aktivnosti, medicinska sestra
Published: 19.10.2016; Views: 1324; Downloads: 452
.pdf Full text (1,24 MB)

132.
Starostnik po operaciji kolka v domačem okolju
Martina Pečovnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili starostnika in njegovo življenje po operaciji kolka v domačem okolju. Predstavili smo tudi vlogo patronažne medicinske sestre v oskrbi starostnika doma. V teoretičnem delu je opisan starostnik, starost, dejavniki tveganja za zlom kolka in patronažna zdravstvena nega. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti najpogostejše negovalne diagnoze ter težave s katerimi se starostnik po operaciji kolka v domačem okolju sooča. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate, katere smo pridobili z intervjujem starostnice, ki je bila operirana na kolku. Intervju smo izvedli na njenem domu, z njenim privoljenjem. Z intervjujem smo ugotovili, da se je starostnica soočala s težavami, ki jih je uspešno rešila s pomočjo svojcev ter patronažne medicinske sestre. Ugotovitve so pokazale, da je imela pred operacijo največ težav z bolečino in omejenim gibanjem. Po operaciji kolka pa se je kakovost življenja izboljšala, saj so se bolečine zmanjšale, gospa pa je samostojna pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnostih.
Keywords: starostnik, staranje, zlom kolka, patronažna zdravstvena nega
Published: 12.10.2016; Views: 606; Downloads: 108
.pdf Full text (626,38 KB)

133.
Vloga medicinske sestre pri nadzoru begajočega starostnika z demenco
Tanja Zorman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Zaradi velikega števila obolelih z demenco in tegob, ki jih ta bolezen prinaša s sabo, smo se v diplomskem delu odločili le to nekoliko podrobneje predstaviti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšna je vloga medicinske sestre pri nadzoru begajočega starostnika z demenco. Raziskovalna metoda: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili delno povzet standardiziran vprašalnik » Fragebogen für das Pflegepersonal » avtorice Anne Wächtershäuser - Konzepte für die Betreuung dementer Menschen (2002). Raziskava je potekala v domu starostnikov na Koroškem. Od štiridesetih razdeljenih anketnih vprašalnikov je bilo vrnjenih osemintrideset vprašalnikov, kar predstavlja 95% realizacijo vzorca. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da kljub varovanju dementnih starostnikov prihaja do pobegov. Diskusija: Za kvalitetnejšo oskrbo begajočih starostnikov z demenco bi bilo potrebno uvesti sodobne pristope v obravnavi in zdravstveni negi.
Keywords: demenca, starostnik, begavost, medicinska sestra, dom starostnikov
Published: 19.10.2016; Views: 877; Downloads: 129
.pdf Full text (843,25 KB)

134.
OSKRBA DEMENTNEGA STAROSTNIKA Z ALZHEIMERJEVO BOLEZNIJO V DOMSKEM VARSTVU IN DOMAČEM OKOLJU
Katarina Bukovšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije. Njena prevalenca je v stalnem naraščaju, ter je javnozdravstveni in družbeni problem. V diplomskem delu smo opisali demenco, Alzheimerjevo bolezen, zdravstveno nego dementnega starostnika v domačem okolju in domskem varstvu ter vlogo svojcev in negovalnega osebja pri oskrbi dementnega starostnika z Alzheimerjevo boleznijo. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravstveno oskrbo dementnega starostnika ter na podlagi dveh študij primerov primerjati življenje dementnega starostnika z Alzheimerjevo boleznijo v domskem varstvu in v domačem okolju na podlagi konceptualnega modela Virginije Henderson. Metodologija: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili kvalitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Za izdelavo teoretičnega dela diplomskega dela smo preučili domačo in tujo literaturo. V empiričnem delu smo izvedli študiji primerov in uporabili tehniko intervjuja in opazovanja. Razprava: Ugotovili smo, da potrebujeta obravnavana starostnika štiriindvajseturni nadzor in varovanje. Oba starostnika potrebujeta pomoč pri osebni higieni in prehranjevanju. Ugotavljamo, da so pri starostniku v domskem varstvu aktivnosti planirane vnaprej in potekajo skupinsko. Starostnik, ki živi v domačem okolju, ima individualno planirane aktivnosti, ki so odvisne od dejavnosti svojcev. Sklep: Starostnikom z demenco je pomembno zagotoviti čim daljše bivanje v domačem okolju, v kolikor je to le mogoče, saj se tam najbolje znajdejo. Ob tem pa je zelo pomembno, da si svojci, ki negujejo in skrbijo za obolelega starostnika, vzamejo večkrat čas zase, saj lahko le tako preprečijo nastanek zdravstvenih težav pri svojcih. Če želimo starostniku zagotoviti kakovostno zdravstveno nego v domskem varstvu, mu to lahko zagotovimo le z dobrim sodelovanjem s svojci, saj le oni vedo, kaj je najboljše za njihovega svojca.
Keywords: Alzheimerjeva bolezen, demenca, starostnik, demenca doma, demenca v domskem varstvu, svojci
Published: 11.11.2016; Views: 1070; Downloads: 210
.pdf Full text (973,69 KB)

135.
PROBIOTIKI V PREHRANI STAROSTNIKOV
Melanie Mitrović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in koristi probiotikov v prehrani starostnikov. Probiotiki so koristni mikroorganizmi, ki v zadostnih količinah pozitivno vplivajo na gostitelja. Ugodno vplivajo na krepitev imunskega sistema, črevesne mikrobiote, delujejo protivnetno. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali starostniki poznajo probiotike in jih uporabljajo. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z pomočjo anonimnega strukturiranega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj. Razdeljenih je bilo 70 vprašalnikov vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da starostniki slabo poznajo probiotike oz. jih enačijo z vlakninami. Večina starostnikov uživa probiotike kot prehranska živila, kljub mnogim probiotičnim prehranskih dopolnilom. Sklep: Probiotiki so med starostniki slabo poznani. Starostniki probiotikov z namenskim izbiranjem živil ne uživajo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: probiotiki, črevesna mikrobiota, starostnik, zdrava prehrana
Published: 07.02.2017; Views: 816; Downloads: 136
.pdf Full text (1,43 MB)

136.
ZNAČILNOSTI AKTIVNEGA VKLJUČEVANJA STAROSTNIKOV V OKOLJE - PRIMERJAVA MESTNEGA IN VAŠKEGA OKOLJA
Kaja Valand, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali življenje starostnikov z vidika njihove aktivnosti in primerjali njihovo aktivnost glede na bivanje v mestnem ali vaškem okolju. V teoretičnem delu smo opredelili pojma starost in staranje, opisali značilnosti kakovostnega življenja starostnikov in njihove potrebe ter predstavili značilnosti in možnosti aktivnosti starejših. V empiričnem delu smo raziskali (ne)vključenost starostnikov v organizirane aktivnosti, (ne)aktivno preživljanje prostega časa ter njihov odnos z drugimi ljudmi znotraj okolja, v katerem živijo. Odgovore smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, v raziskovalni vzorec pa smo zajeli dve ciljni populaciji, in sicer telesno dejavne starostnike, stare nad 65 let, ki živijo v mestu, in telesno dejavne starostnike, stare nad 65 let, ki živijo na vasi. Ugotovili smo, da je na vasi manjši delež starostnikov, ki se udeležujejo aktivnosti, organiziranih za starejše, kot je teh starostnikov v mestu, in da starostniki v mestu preživljajo svoj prosti čas bolj aktivno. Starostniki z vasi ne izpostavljajo, da bi si želeli povečanega obsega organiziranih aktivnosti za starejše. Ugotovili smo, da se le četrtina starostnikov počuti osamljeno, na kar pa ne vpliva kraj bivanja, imajo pa starostniki na vasi boljše odnose v okolju, v katerem živijo, kot starostniki v mestu.
Keywords: starostnik, aktivno staranje, okolje, prosti čas, socialne mreže
Published: 03.02.2017; Views: 747; Downloads: 185
.pdf Full text (1,30 MB)

137.
Terapevtski pristopi pri starostniku z duševno motnjo
Vita Hojnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Namen diplomskega dela je bil predstaviti različne terapevtske pristope pri starostniku z duševno motnjo in opisati prednosti ter slabosti le teh, prav tako pa predstaviti terapevtski odnos med medicinsko sestro in starostnikom z duševno motnjo ter njegovimi svojci. V diplomskem delu smo opredelili tudi pojem duševna motnja in katere so najpogostejše duševne motnje v starosti. Ugotovili smo tudi katere ključne elemente moramo upoštevati pri terapevtskem pristopu pri starostniku z duševno motnjo. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja, da smo lahko odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Ključnega pomena v procesu zdravljenja je terapevtski pristop, ki predstavlja temelj biofizičnih, kognitivnih in emocionalnih sprememb, katerih namen je izboljšanje pacientovega zdravja. Rezultati: Zelo pomembno je, da terapevtski pristop že od začetka zdravljenja vsebuje tako psihološko, kot čustveno in duhovno podporo za starostnika in za njegove svojce, ki morajo biti o duševni motnji in primerni oskrbi ter odnosu do starostnika dobro informirani. Sklep: Eden ključnih elementov je tudi starostnika poslušati in slišiti, kar omogoča pravočasno odkrivanje duševnih motenj oziroma izbiro primernega terapevtskega pristopa ter kontinuirano izobraževanje in strokovnost zdravstvenih delavcev.
Keywords: duševna motnja, starostnik, terapevtski pristopi.
Published: 10.01.2017; Views: 473; Downloads: 97
.pdf Full text (634,04 KB)

138.
Vpliv glasbe na starostnika
Suzana Divjak, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Glasba je umetnost in predstavlja univerzalno, nevidno moč, ki omogoča spremembe na fizični, čustveni, duševni in duhovni ravni; pomirja, spodbuja, tolaži, odpira našo notranjost in celi duševne rane ter ugodno vpliva na človekovo počutje in sproščenost. Namen raziskave je bil ugotoviti učinke glasbe predvajane s klavirjem na krvni tlak, srčni utrip in počutje starostnikov. Metodologija: Izvedena je bila kvantitativna in kvalitativna metodologija raziskovanja. V randomizirani študiji je sodelovalo 60 starostnikov iz izbranega doma starejših občanov. Študija je vključevala posameznike z diagnosticirano arterijsko hipertenzijo. V teoretičnem delu smo uporabili metodo kompilacije, v empiričnem delu pa deskriptivne frekvenčne in inferenčne statistične metode. Za potrditev hipotez smo uporabili neparametrični Wilcoxonov test. Prav tako smo izvedli intervju z devetimi sodelujočimi osebami v eksperimentalni skupini. Za obdelavo podatkov pridobljenih v okviru kvalitativne metodologije je bila uporabljena vsebinska analiza podatkov. Rezultati: V raziskavi smo s statistično analizo podatkov ugotovili, da je glasba ugodno vplivala na vitalne funkcije starostnikov, saj so se vrednosti meritev statistično značilno znižale, in sicer sistolični krvni tlak (Z = -1,975, p = 0,048) in srčni utrip (Z = -2,457, p = 0,013). V kontrolni skupini ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik med začetnimi in končnimi vrednostmi meritev. V oceni anksioznosti pa smo zaznali statistično pomembno razliko tako v eksperimentalni (Z = -2,044, p = 0,040), kot kontrolni (Z = -2,907, p = 0,03) skupini. V oceni počutja ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik ne v eksperimentalni in ne v kontrolni skupini starostnikov. V analizi podatkov kvalitativne raziskave je bilo ugotovljeno, da je pri posameznikih prišlo do izboljšanja počutja na telesnem, kognitivnem, emocionalnem in socialnem področju. Sklep: Iz analize podatkov ugotavljamo pozitivne učinke glasbe na krvni tlak, srčni utrip in počutje starostnikov. V mnogih bolnišnicah in ustanovah po svetu že uporabljajo glasbo kakor tudi glasbeno terapijo za sprostitvene namene in lajšanje bolečin. Tudi v Sloveniji bi jo lahko vključili kot pomoč pri zdravljenju, sproščanju in izboljšanju počutja. Hkrati pa bi bilo potrebno ljudi spodbujati k večji odprtosti in naklonjenosti za nefarmakološke metode zdravljenja.
Keywords: glasba, starostnik, krvni tlak, srčni utrip, anksioznost, počutje.
Published: 10.04.2017; Views: 1182; Downloads: 159
.pdf Full text (1,16 MB)

139.
Vloga medicinske sestre v obravnavi bolečine pri starostniku s kronično rano
Nives Klemenčič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Bolečina je individualna ter jo vsak posameznik doživlja in izraža na svoj način. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre v obravnavi bolečine pri starostniku s kronično rano. Pomembno je, da vsaka medicinska sestra prepozna in ocenjuje bolečino. Bolečino je treba lajšati s farmakološkimi sredstvi, z nefarmakološkimi metodami ali kombinacijo obeh.
Keywords: bolečina, medicinska sestra, lajšanje bolečine, kronična rana, oskrba kronične rane, starostnik, zdravstvena nega.  
Published: 07.06.2017; Views: 872; Downloads: 169
.pdf Full text (1,07 MB)

140.
Doživljanje terapije s psmi s strani starostnika
Eva Povirk, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Druženje z živaljo lahko pozitivno vpliva na zdravje ljudi. Stik z živalmi je ugoden za človekovo duševnost ter pripomore tudi k boljšemu zdravstvenemu stanju. Dokazano ima žival pozitivne učinke na telo, duševnost in spodbujanje socialnega vključevanja. Namen raziskave je bil ugotoviti kakšno je sprejemanje terapije s psmi s strani starostnikov. Metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela. V okviru raziskave smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja, za zbiranje podatkov polstrukturiran intervju. Poslužili smo se procesa zvočnega snemanja, katerega bomo potem tudi dobesedno pretipkali in analizirali besedilo. Sodelovalo je 10 starostnikov, ki bivajo v domu starejših občanov v Sloveniji. Rezultati: Ugotovili smo, da se starostniki ob stiku z živaljo počutijo dobro, imajo občutek, da jim daje žival pozitivno energijo ter jih spodbuja k aktivnostim. Glede na vsebinsko združevanje kod, ki smo jih določili na osnovi analize besedila smo določili naslednje podkategorije »doživljanje terapij», »fizična komponenta« in »terapevtska sposobnost«. Zaznan je bil pozitiven čustven odziv starostnikov ob srečanju s psom, kar nakazuje na njihove terapevtske sposobnosti. Sklep: Terapije s psmi imajo pozitiven učinek na človekovo telo, duševnost in socialno interakcijo. Terapija s pomočjo živali je torej odlična metoda dela, ki je uporabna tudi v socialno varstvenih zavodih, ob tem pa mora medicinska sestra dobro poznati starostnike, da lahko z njimi in s terapevtskim parom uspešno sodeluje pri terapiji s psmi. Delovati mora v skrbi za podporo starostnika, tako v fizičnem, kot psihičnem smislu.
Keywords: Starostnik, terapija s pomočjo živali, pes, počutje.
Published: 04.07.2017; Views: 718; Downloads: 145
.pdf Full text (1007,67 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica