| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


111 - 120 / 148
First pagePrevious page6789101112131415Next pageLast page
111.
Posebnosti starostnika s poudarkom na komunikaciji
Mateja Črnčec, Milica Lahe, 2001, professional article

Abstract: Članek obravnava posebnosti starostnika in komunikacijo kot sestavni del geriatrične zdravstvene nege. V njem so povzete osnovne značilnosti starostnika ter različni vidiki komuniciranja. Za uspešno komuniciranje je potrebno poznavanje teorije o komunikaciji, dobro poznavanje starejših ljudi z upoštevanjem individualnih razlik in sposobnost za vzpostavljanje pristnih odnosov. Bistvena naloga medicinske sestre pri deliu s starostniki je ustvarjanje pozitivnega odnosa, ki je usmerjen k ustvarjalnemu reševanju težavin problemov in pravočasnemu in odgovornemu odzivanju na starostnikove probleme.
Keywords: starostnik, komunikacija, medicinska sestra
Published: 10.07.2015; Views: 792; Downloads: 77
URL Link to full text

112.
STALIŠČA DO SAMOMORILNEGA VEDENJA MED STAROSTNIKI IN OSEBJEM ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE V DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANE
Suzana Savičić, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo želeli osvetliti stališča do samomorilnega vedenja med starostniki in osebjem zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starejše občane. Osredotočili smo se predvsem na stališča, ki jih literatura in raziskave izpostavljajo kot najbolj prisotne in problematične, na samomorilnost in depresijo ter vzroke, posledice, dejavnike tveganja in varovalne dejavnike pred razvojem depresije in samomorilnega vedenja. Namen empirične raziskave je bila pridobitev osnovnih demografskih podatkov udeležencev in primerjava stališč do samomorilnosti med starostniki ter zaposlenimi v službi zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Prav tako tudi preverjanje povezave stališč do samomorilnosti z dejavniki tveganja, depresije ter stališč o preventivi in iskanju pomoči. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljeno teoretično ozadje stališč, samomorilnega vedenja in depresije, kar nam je služilo pri interpretaciji rezultatov empiričnega raziskovanja. V nadaljevanju sledi empirični del, ki vsebuje rezultate analize, ti temeljijo na kvantitativni in kvalitativni metodi empiričnega raziskovanja. Podatke za izvedbo raziskave v namene magistrskega dela smo zbirali s pomočjo kvantitativnih tehnik, pri čemer smo uporabili samoocenjevalni vprašalnik o stališčih do samomora – ATTS (Attitudes toward suicide), samoocenjevalni vprašalnik o stališčih do depresije – ATDQ (Attitudes toward depression questionnaire) ter WHO 5 instrument (Well-Being Questionnaire). Vzorec je zajemal 244 oseb, pri čemer je bilo 117 starostnikov iz različnih domov za starejše občane: Zavod župnije Trnovo-Karitas Dom Janeza Krstnika, Zavod Sv. Rafaela Vransko, Dom Danice Vogrinec Maribor, Dom Danijela Halasa Velika Polana; Dom pod gorco, družba za bivanjsko oskrbo, d.o.o. in Dom starejših občanov Novo mesto ter 127 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi. Med analizo smo ugotovili, da prihaja do določenih statistično pomembnih razlik v stališčih do samomorilnega vedenja med starostniki in zaposlenimi v zdravstveni negi in oskrbi. Pokazalo se je, da so stališča starostnikov do samomorilnega vedenja izrazito povezana z dejavniki tveganja za samomorilno vedenje oz. soci-demografskimi dejavniki, kot so geografsko območje, zakonski stan, težke življenjske razmere (izguba partnerja) ter znanje na področju duševnega zdravja in depresije oz. napačne predstave in pomanjkanje znanja na področju depresivne motnje. Statistično pomemben učinek stališč zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi se je pokazal z geografskim območjem ter statistično pomembna povezanost z znanjem na področju depresije in duševnega zdravja. Raziskava odpira nova vprašanja, kajti pokazale so se tudi druge povezave, ki nakazujejo na določene razlike in bi lahko na večjem vzorcu prišle veliko bolj do izraza.
Keywords: Samomorilno vedenje, stališča, starostnik, zdravstveno osebje, depresija.
Published: 20.10.2015; Views: 1307; Downloads: 105
.pdf Full text (2,55 MB)

113.
VPLIV SOCIALNO – EKONOMSKIH VREDNOT NA KAKOVOST PREHRANE STAROSTNIKA V DOMAČEM OKOLJU
Marijana Lesničar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Slika 1: Prehranska piramida 14 POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili vpliv socialno-ekonomskih in zdravstvenih vrednot na kakovost prehrane starostnikov, vpliv domačega okolja na to, kakor tudi pomen problema uravnotežene in pravilne prehrane starostnikov ter vsebnosti hranilnih snovi v živilih. Skozi anketni vprašalnik, ki smo ga izvedli v društvu upokojencev Maribor Tabor smo ugotovili koliko so starostniki seznanjeni s pomenom zdrave prehrane za kvalitetno in dolgo življenje, koliko posvečajo pozornost vsebnosti beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in mineralov v živilih, ki jih kupujejo in uživajo. V rezultatih so podani odgovori na vprašanja anketirancev iz katerih smo ugotovili, da se vedno več starostnikov zaveda pomena zdrave in uravnotežene prehrane, vendar pa jih omejujejo finančna sredstva. Večina je mnenja, da bi veliko bolj pazili na vsebnost sestavin v živilih, če bi bila finančna sredstva večja. Tako pa se trudijo usklajevati uživanje živil z zmožnostjo nakupa, kolikor je pač to mogoče. Ključne besede: starostniki, socialno-ekonomske vrednote, zdravstvene vrednote, beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini, minerali.
Keywords: kakovost prehrane, starostnik, domače okolje, socialne vrednote, ekonomske vrednote.
Published: 23.11.2015; Views: 649; Downloads: 61
.pdf Full text (449,60 KB)

114.
PATRONAŽNO IN SOCIALNO VARSTVO PRI OGROŽENEM STAROSTNIKU
Sanja Založnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Patronažna medicinska sestra in socialna delavka na terenu pogosto sodelujeta. njuno medsebojno delovanje ima velik pomen za starostnika. Patronažna medicinska sestra pri skupni obravnavi pokriva zdravstveni del, socialna delavka pa socialni vidik. Vsaka od njiju nato predlaga rešitve na koncu pa se individualno odločita, katere rešitve so najprimernejše za določenega starostnika. Pri celotni zdravstveno-socialni obravnavi sodelujejo tudi svojci. Najpogostejši rešitvi sta urejanje domskega varstva in ureditev pomoči na domu.
Keywords: socialno ogrožen starostnik, patronažna medicinska sestra, socialna delavka, socialna pomoč
Published: 23.12.2015; Views: 549; Downloads: 81
.pdf Full text (590,71 KB)

115.
POMEN ZDRAVSTVENE NEGE V REHABILITACIJSKEM POSTOPKU STAROSTNIKOV PO OPERACIJI KOLKA
Katjuša Boltar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Pri starejših ljudeh postajajo poškodbe in s tem operacije vse pogostejše saj se prebivalstvo stara. Obraba kolka (artroza ) pomembno znižuje kakovost življenja in samostojnost v dnevnih aktivnostih, omejuje socialne stike in povečuje potreben obseg nadzora in pomoči s strani skrbnikov. Artroza kolka lahko nastane bodisi iz neznanega vzroka (idiopatska artroza) ali kot posledica predhodnega obolenja ali poškodbe. Vloge in naloge medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene nege pri pacientih so različne in se spreminjajo, prepletajo ter prilagajajo glede na potrebe pacienta. Pacienti in svojci v času zdravljenja in rehabilitacije pričakujejo medicinsko obravnavo ter kakovostno zdravstveno nego. Izrednega pomena je tudi rehabilitacija pacienta, saj različni rehabilitacujski postopki pomagajo ohranjati pacientove sposobnosti. Namen diplomskega dela je predstaviti operacijo kolka pri starostnikih in prikazati pomen kakovostne zdravstvene nege ter pomembno vlogo medicinske sestre kot izvajalke zdravstvene nege. Prikazati tudi pomen motiviranosti rehabilitacijske obravnave pacienta po operaciji kolka in njegovo celostno obravnavo za vzpostavljanje samostojnosti. Metode dela: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivno-opisna metoda dela. V empiričnem delu pa kvantitativna metoda raziskovanja s prospektivno analizo, v katero smo vključili bolnike po operaciji kolka. Rezultati: Pri obravnavi pacientov po operaciji kolka je bilo ugotovljeno, da se je njihova kakovost življenja spremenila in da jih večina potrebuje pomoč druge osebe pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti oziroma potreb. Diskusija in zaključek: Starostniki se morajo prilagoditi novemu načinu življenja in se odreči določenim aktivnostim, vendar pa kljub temu živijo kakovostno življenje. Starejši imajo pravico do kakovostnih storitev in aktivnosti, ki zagotavljajo prijazno, brezskrbno ter varno in srečno preživetje starosti.
Keywords: starostnik, artroza, totalna proteza kolka, zdravstvena nega, medicinska sestra, rehabilitacija.
Published: 13.04.2016; Views: 1121; Downloads: 135
.pdf Full text (1,11 MB)

116.
NUJNA STANJA PRI STAROSTNIKU V PALIATIVNI OSKRBI
Irena Toš, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Paliativna oskrba starostnika mora biti nepretrgana in celostna, zato ima medicinska sestra nepogrešljivo vlogo v paliativni zdravstveni negi. Zelo pomembno je pravočasno prepoznavanje motečih simptomov in le-te tudi pravočasno omejiti, da ne preidejo v nujna stanja. Paliativna nujna stanja lahko definiramo kot nujna stanja pri stanovalcih z neozdravljivo boleznijo v paliativnem stadiju bolezni. Z veliko verjetnostjo so povezana z napredovanjem osnovne bolezni, kar nam omogoča vnaprejšnje predvidevanje nastanka določenih nujnih stanj in pripravo na njih. Namen diplomskega dela je predstaviti paliativno oskrbo v domu starejših ter opisati posebnosti urgentnega stanja pri starostniku v paliativni oskrbi. Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimne ankete, katero so izpolnile medicinske sestre ter tehniki zdravstvene nege, zaposleni v domu starostnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da se medicinske sestre pogosto srečujejo s starostnikom v paliativni oskrbi. Pri starostniku se pojavljajo tako moteči simptomi kot tudi nujna stanja. Najpogosteje prepoznani moteči simptomi s strani anketiranih pri starostnikih so bolečina, oslabelost in težko dihanje. Zaradi pojava pljučne embolije, akutne dispneje in akutne krvavitve pa medicinske sestre najpogosteje kličejo službo nujne medicinske pomoči. Paliativna oskrba starostnika mora temeljiti na dobrem sodelovanju z obolelim starostnikom, svojci in zaposlenim zdravstvenim kadrom. Dobro sodelovanje je osnova za lažje in pravilnejše odločitve, ki se skladajo z željami obolelega ob nastanku nujnega stanja.
Keywords: paliativna oskrba, urgentna stanja, starostnik, medicinska sestra
Published: 16.02.2016; Views: 1347; Downloads: 250
.pdf Full text (989,00 KB)

117.
Prehrana mladih nekoč in danes
Mojca Rožič, 2016, master's thesis

Abstract: Predstavili smo zdravo in uravnoteženo prehrano mladih in starejših ljudi glede na njihove potrebe, spol in telesno aktivnost ter z raziskavo ugotovili, kakšne so razlike med načinom prehranjevanja mladih zdaj in pred štiridesetimi leti. Raziskavo smo opravili med mladimi, ki obiskujejo oziroma so končali Fakulteto za zdravstvene vede, in starejšimi, ki so prišli na zdravniški pregled k osebnemu zdravniku v Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor.
Keywords: mladostnik, starostnik, zdrava prehrana, prehranjevalne navade.
Published: 13.04.2016; Views: 2049; Downloads: 261
.pdf Full text (681,66 KB)

118.
OBVLADOVANJE KRONIČNE BOLEČINE PRI STAROSTNIKIH
Sonja Repec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Bolečina je velika težava za starejše bolnike saj je običajno sprejeta kot del staranja. Kronična bolečina v starosti predstavlja velik problem tako za starostnike kot za svojce. Nezdravljena ali slabo zdravljena bolečina, ki omejuje starostnike pri vsakdanjih življenjskih aktivnostih, povzroča veliko spremljajočih težav. Z raziskavo smo želeli ugotoviti v kolikšni meri je prisotna bolečina pri starostnikih, kako jo obvladujejo in kako le ta vpliva na njih. Metodologija: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela. Podatke za raziskovalni del diplomskega dela smo pridobili s pomočjo anketiranja. Anketni vprašalnik je vseboval 13 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Vključenih je bilo 30 starostnikov, ki imajo kronične bolečine in predpisano protibolečinsko terapijo. Izpolnjene vprašalnike so anketiranci vračali v zaprtih ovojnicah. Anketo je izpolnilo vseh 30 anketirancev. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ima največ starostnikov (83 %) bolečine vsak dan, najpogosteje se pojavljajo bolečine v nočnem času (80 %), kar je za posledico moteno spanje. Največ starostnikov (83 %) je odgovorilo, da si bolečine lajšajo z zdravili, ampak pri dobri polovici (53 %) se bolečina zmanjša, pri slabi polovici (40 %) pa ne. Vsi starostniki (100 %) so odgovorili, da jih bolečina omejuje pri življenjskih aktivnostih in sicer največ pri gibanju in hoji (60 %), manj pri izvajanju osebne higiene (23 %). Sklep: Veliko starostnikov trpi bolečine take jakosti, da je motena njihova vsakdanja dejavnost. Vsak starostnik se na bolečino odzove drugače, saj na oceno bolečine vplivajo številni psihološki dejavniki. Razen osebnostnih značilnosti in izkušenj na posameznikov odziv vplivajo trenutne življenjske razmere. Nekateri starostniki kljub telesnim težavam ostanejo aktivni, drugi se na bolečino osredotočijo, da ne zmorejo početi niti tistega kar še bi zmogli. Tako si ustvarijo začaran krog, iz katerega brez tuje pomoči zelo težko izstopijo.
Keywords: starostnik, kronična bolečina, medicinska sestra
Published: 12.09.2016; Views: 1130; Downloads: 165
.pdf Full text (745,88 KB)

119.
PRILAGODITEV STAROSTNIKA NA DOMSKO VARSTVO SKOZI ORGANIZIRANE AKTIVNOSTI
Nadja Marguč, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Staranje se kaže v fizičnih in psihičnih spremembah, ki vodijo do slabšanja zdravstvenega stanja, aktivnosti in mobilnosti starostnikov, kar pomembno vpliva na kakovost življenja v poznejših letih. Pogosto morajo starostniki zapustiti svoje domove in se preseliti v dom za starejše, kar lahko zanje predstavlja travmatično izkušnjo. Ker se ljudje z leti vse težje prilagajajo na spremembe, morajo domovi za starejše poskrbeti za zadovoljevanje ne le fizičnih, temveč tudi čustvenih, duševnih in duhovnih potreb. Namen diplomskega dela je predstaviti aktivnosti, ki so za starostnike organizirane v domu za starejše in opredeliti, ali vključevanje v le-te vpliva na lažjo prilagoditev starostnikov na domsko varstvo.
Keywords: starostnik, institucionalno varstvo, dom za starejše, prilagajanje, organizirane aktivnosti
Published: 16.06.2016; Views: 734; Downloads: 145
.pdf Full text (957,50 KB)

120.
Zdravo prehranjevanje starostnika
Petra Zajc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Z zdravo in uravnoteženo prehrano skrbimo za dobro prehranjenost dobro psiho – fizično stanje starostnika. Zaradi telesnih in presnovnih sprememb v starosti, se spremenijo tudi prehranjevalne navade. Zmanjša se število obrokov dnevne prehrane in s tem kakovost prehrane, vnos hranilnih snovi in količina zaužite tekočine. Vse te spremembe se lahko kažejo kot nedohranjenost ali debelost. Nezadostno uživanje tekočin pa lahko privede do dehidracije starostnika. Namen diplomskega dela je opisati prehranjevalne navade starostnikov ter predstaviti smernice zdravega prehranjevanja. Raziskovalne metode: Uporabljena je bilo deskriptivna metoda dela z analizo študije literature in kvantitativna raziskava. Podatke za raziskavo smo pridobili z pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, sestavljenega iz 12 vprašanj zaprtega tipa. Sodelovalo je 50 naključno izbranih članov Društva upokojencev Cirkovce. Dobljene podatke smo grafično ponazorili z programom Microsoft Excel in tekstovno z Microsoft Word. Rezultati raziskave: Po analizi podatkov, ki smo jih pridobili z pomočjo raziskave, smo ugotovili, da anketiranci tedensko največkrat uživajo tri obroke. Večina anketirancev zadovolji dnevne potrebe po hranilnih snoveh, vendar ne po priporočilih uživanja rib, vitaminov in mineralov. Večina anketirancev dnevno spije zadostno količino tekočin, da zadostijo dnevni hidraciji. Alkoholne pijače uživajo v količinah, ki sodijo v manj škodljivo pitje alkoholnih pijač. Sklep: Iz raziskave pridobljeni podatki, nam povedo, da se starostniki prehranjujejo v okviru priporočil zdravega prehranjevanja. Z režimom prehranjevanja in izbiro kakovostnih in hranilno ustreznih živil, zadostijo energijskim potrebam. Z zadostnim vnosom tekočin preprečujejo dehidracijo, ki lahko vodi v urgentna stanja. Alkoholne pijače pa uživajo v okviru zmernega uživanja alkohola.
Keywords: starostnik, zdrava prehrana, tekočina, gibanje, medicinska sestra
Published: 12.10.2016; Views: 1373; Downloads: 184
.pdf Full text (917,63 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica