1. Organizacija sprejema starostnika v dom starejših oseb in njegovo vključevanje v novo okoljeŠpela Eržen, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se navezuje na proces sprejema starostnika v dom starejših oseb in njegovo prilagajanje ter vključevanje v novo okolje. Na kratko smo predstavili staranje, socialno vključenost starostnikov in različne oblike pomoči, ki so jim na voljo. V magistrskem delu smo se osredotočili na dom starejših oseb. Vedno več je starih ljudi, posledično več ljudi potrebuje pomoč tudi pri vsakodnevnih opravilih. Dom nudi poleg nege in oskrbe tudi socialno vključevanje oseb, ki tam prebivajo. V empiričnem delu smo izvedli tri strukturirane intervjuje, ki smo jih v nadaljevanju odprto in osno kodirali. Pridobljene podatke smo izpisali, jih analizirali in zapisali ugotovitve. Ugotovili smo, da v vseh domovih ne zagotavljajo enakega obsega možne oskrbe. Pri sami oddaji vloge uporabljajo merila, ki pogojujejo vpis v dom. Če gre prošnja v čakalno vrsto, se pred pozivom novega kandidata v dom upošteva potreba po prednostnem sprejemu. Ugotavljamo, da je pred sprejemom najbolj pomemben informativni razgovor za starostnika in svojce, kjer prejmejo vse informacije, potrebne za izvedbo selitve. Pravi čas za vpis in sprejem v dom je takrat, ko upada starostnikova samostojnost, se povečuje potreba po pomoči in se pojavljajo bolezni. Starostniki, ki se v dom vselijo še v dobrem zdravstvenem stanju, doživijo domsko okolje popolnoma drugače kot tisti, ki pridejo v slabšem stanju. V domovih poskušajo upoštevati želje starostnikov, če to dopušča inštitucionalni red in dostopnost kadrov. V domovih poskrbijo tudi za dnevne aktivnosti stanovalcev ter so obenem pozorni na osamljene stanovalce, ki se ne udeležujejo aktivnosti. V prihodnosti si domovi želijo več časa, ki bi ga namesto administraciji in birokraciji namenili starostnikom. Prav tako si želijo več zaposlenih in povezovanja v smislu medgeneracijskega sodelovanja in sodelovanja z lokalno skupnostjo. Proučevana tematika nas je vodila v izdelavo osnovne organizacijske sheme za sprejem novih stanovalcev v dom starejših oseb in njihovega vključevanja v novo okolje. Menimo, da bo izdelana shema koristila mladim in na novo zaposlenim, ki se bodo z delom v domovih za starejše osebe srečali prvič. Osnovna organizacijska shema prikazuje strnjen nabor informacij o domu bodočim stanovalcem in njihovim svojcem.
Ključne besede: starostnik, dom starejših oseb, organizacija, sprejem, vključevanje, novo okolje
Objavljeno v DKUM: 12.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,42 MB) |
2. Percepcija staranja med starejšimi v Sloveniji: kvalitativna raziskavaTanja Leva, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Staranje je individualni proces, ki ga vsak posameznik doživlja na drugačen način. Dojemanje starosti navadno izhaja iz lastnih izkušenj. Ljudje lahko razvijejo negativen odnos do staranja in starosti, ker vidijo starost kot oviro pri doseganju svojih ciljev.
Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 7 oseb, starejših od 65 let. Podatke smo zbrali z uporabo delno strukturiranega intervjuja. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo tematske analize.
Rezultati: Na podlagi analize intervjujev smo identificirali glavno kategorijo Izkušnje in občutki ob staranju, ki je sestavljena iz 6 kategorij in 25 podkategorij. Rezultati so pokazali, da starejši staranje sprejemajo kot naravni del življenja in da v starosti vidijo tako pozitivne kot negativne vidike. Nekateri se s staranjem sprijaznijo in ga sprejemajo, medtem ko se drugi bojijo izgube moči ali neodvisnosti.
Razprava in zaključek: Percepcija staranja med starejšimi je zelo različna, pogosto je odvisna od posameznikovih izkušenj, zdravja, socialnega okolja ter kulturnih dejavnikov. Njihovo dojemanje starosti je povezano z zdravjem in dobrim počutjem. Na splošno se je pokazalo, da tisti starejši, ki so bolj zdravi in socialno aktivni, staranje dojemajo pozitivno, medtem ko so tisti z zdravstvenimi težavami in pomanjkanjem socialnih stikov bolj dovzetni za negativne občutke.
Ključne besede: občutki, izkušnje, dojemanje, starost, starostnik
Objavljeno v DKUM: 27.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (718,27 KB) |
3. Doživljanje kakovosti življenja stanovalcev v domovih za starejšeIvanka Kampuš, 2021, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Kakovost življenja je osrednja tematika številnih študij. Obstaja mnogo definicij kakšno življenje je kakovostno življenje in predvsem kakšna je kakovost življenja v starosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako stanovalci v domovih za starejše ocenjujejo svojo kakovost življenja.
Raziskovalna metodologija in metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje kakovosti življenja in počutja starostnikov je bil uporabljen validiran vprašalnik »Euro Quality of life – 5 Dimension« (EQ-5D-5L). V raziskavo je bilo vključenih 158 stanovalcev domov za starejše iz Avstrije, Slovenije in Madžarske.
Rezultati: Večina starejših v domovih ima zelo velike težave z gibanjem, ne zmorejo samostojno skrbeti za osebno higieno in samostojno opravljati vsakodnevnih aktivnosti, vendar pa kljub temu nimajo težav ali pa imajo malo težav s slabim počutjem ali občutenjem žalosti. Ugotovljeno je bilo, da se starejši ljudje različno pogosto udeležujejo organiziranih aktivnosti. Starejši svoje zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo in dobro, medtem, ko večina kakovost življenja doživlja kot slabo.
Diskusija in zaključek: Doživljanje kakovosti življenja starejših ljudi je močno odvisno od zdravstvenega stanja starejših oziroma od njihove ocene zdravja, saj je raziskava pokazala, da tisti starejši ljudje, ki svoje zdravje ocenjujejo kot slabo, tudi kakovost življenja doživljajo kot slabo. Poudariti pa je smiselno še, da na kakovost življenja vpliva tudi vključevanje v aktivnosti, ki so organizirane v domovih za starejše. Udeleženci se sicer različno pogosto vključujejo v organizirane aktivnosti, vzrok za to bi naj bil v načinu življenja v preteklih življenjskih obdobjih.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zdravje, spremembe v starosti, domska oskrba
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 208; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,27 MB) |
4. Dojemanje in zagotavljanje dostojanstva stanovalcev v socialno varstvenem zavoduRialda Kovačević, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod
Razumevanje samega pomena človekovega dostojanstva je v zdravstveni negi izredno pomembno. Gre tako za potrebo in pravico, ki bi morala biti spoštovana, kar se neposredno kaže v samih odnosih profesionalcev znotraj stroke zdravstvene nege do stanovalcev. Kljub temu se v praksi ta osnovna človekova vrednota lahko pogostokrat krši. Starostniki, ki živijo v socialno varstvenih zavodih, so dnevno izpostavljeni različnim situacijam, ki predstavljajo potencialno grožnjo dostojanstva.
Metode
Raziskava je temeljila na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja, kjer smo s pomočjo ankete ugotavljali ali diplomirane medicinske sestre/zdravstveniki, zdravstveni tehniki in bolničarji pri delu s starostniki v socialno varstvenih zavodih spoštujejo njihovo telesno in osebnostno dostojanstvo. Anketiranje je potekalo med zaposlenimi v šestih socialno varstvenih zavodih iste organizacije v Avstriji, pokrajina Štajerska. Gre za neslučajnostni namenski vzorec, ki je vključeval 105 anketirancev.
Rezultati
Nismo našli statistično pomembnih razlik med zaposlenimi z daljšo in krajšo delovno dobo glede strinjanja s trditvami o zagotavljanju telesnega in osebnostnega dostojanstva stanovalcev (p>0,05). Glede na rezultate je razvidno, da ga izvajajo oboji v skoraj enaki meri. Prav tako nismo našli statistično pomembnih razlik med zaposlenimi z nižjo in višjo stopnjo izobrazbe glede strinjanja s trditvami o zagotavljanju telesnega dostojanstva stanovalcev (p>0,05). Tako zaposleni z nižjo, kakor zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe, se strinjajo ter izvajajo intervencije za zagotavljanje telesnega in osebnostnega dostojanstva stanovalcev v visoki meri.
Razprava in sklep
Ugotovili smo, da je na podobno tematiko izvedenih veliko raziskav v tujini, medtem ko jih je bilo v Sloveniji izredno malo. Rezultati naše raziskave kažejo, da je v sodelujočih organizacijah v Avstriji spoštovanje človekovega telesnega in osebnostnega dostojanstva na zelo visoki ravni ter da ima zagotavljanje le tega velik pomen za zaposlene.
Ključne besede: človeško dostojanstvo, stanovalec, starostnik, socialno varstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 13621; Prenosov: 107
Celotno besedilo (2,59 MB) |
5. Aktivno staranje v domovih za starejšeNejc Gjura, 2021, diplomsko delo Opis: Ena izmed možnosti za aktivno staranje v domovih za starejše so prostočasne aktivnosti z namenom ohranjanja sposobnosti ter vzpodbujanja socialnih stikov. Namen raziskave je ugotoviti, kako starostniki doživljajo aktivno starost z vključevanjem v prostočasne aktivnosti v domovih za starejše.Prostočasne aktivnosti v domovih za starejše so ena izmed dejavnosti, ki pripomorejo k aktivni starosti starostnikov. Kljub visoki starosti lahko z vključevanjem v različne prostočasne aktivnosti aktivno preživljajo starost in ohranjajo svojo aktivno vlogo. Aktiven v starosti pomeni tudi biti aktiven in samostojen pri izvajanju vsakodnevnih aktivnostih. Sodelovanje v prostočasni aktivnostih vpliva na zadovoljstvo in kvaliteto življenja ter na doseganje dobrega počutja
Ključne besede: starostnik, prostočasne aktivnosti, zadovoljstvo, dobro počutje, kvaliteta življenja
Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 1920; Prenosov: 291
Celotno besedilo (1,38 MB) |
6. Izkušnje negovalnega osebja z zagotavljanjem paliativne oskrbe v domovih za starostnikeAnja Šket, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Število starejših oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki potrebujejo paliativno oskrbo v domovih za starejše, narašča. Pomembno je, da imajo člani tima zdravstvene nege in oskrbe dovolj znanja in izkušenj o paliativni oskrbi in jo ustrezno vključujejo v svoje delo.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja z metodo fokusnih skupin članov tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize.
Rezultati: Oblikovali smo tri glavne vsebinske sklope: Izkušnje zaposlenih, Ovire in težave zaposlenih v paliativni oskrbi ter Poznavanje paliativne oskrbe. Zaposleni imajo dovolj izkušenj za izvajanje paliativne oskrbe, vendar jim primanjkuje znanja, navodil in smernic za pravočasno vključevanje in kakovostno zagotavljanje paliativne oskrbe. Potrebno bi bilo izobraževanje zaposlenih in več vključevanja paliativne oskrbe v času šolanja.
Razprava in sklep: Poznavanje paliativne oskrbe je med člani tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike slabo. Potrebna so dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Zaposleni se pri svojem delu srečujejo s pomanjkanjem kadra in pomanjkanjem usposobljenega tima paliativne oskrbe. Temeljnega pomena je usmerjanje in vključevanje svojcev v obravnavo, saj so svojci premalo vključeni in seznanjeni s paliativno oskrbo.
Ključne besede: zdravstvena nega in oskrba, medicinske sestre, paliativna obravnava, starostnik
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 2189; Prenosov: 469
Celotno besedilo (481,83 KB) |
7. Odnos, poznavanje in zaznavanje zgodnjih znakov demence pri starostniku v ambulanti družinske medicineMaša Maligec, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Demenca predstavlja pomemben izziv za zgodnje odkrivanje bolezni na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Zgodnje odkrivanje je pomembno za kakovostno oskrbo obolelega in njegovih svojcev. Ključno vlogo za zgodnje odkrivanje in oceno kognitivnega upada ima zdravstveni tim družinske medicine, saj ima redne stike z večino starejše populacije.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela raziskovanja. Izvedli smo presečno raziskavo, v katero smo vključili 114 članov zdravstvenega tima družinske medicine. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja. Rezultate smo analizirali in statistično obdelali z uporabo deskriptivnih statističnih metod. Za ugotavljanje statističnih razlik smo uporabili Mann-Whitney U test in Kruskal-Wallis enostransko analizo variance.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je poznavanje demence med člani zdravstvenega tima družinske medicine slabo. Ugotovljena statistično pomembna razlika o poznavanju demence je bila pri starosti (p = 0,02), stopnji izobrazbe (p = 0,000), delovnem mestu (p = 0,000), skupni delovni dobi (p = 0,000) in delovni dobi na sedanjem delovnem mestu (p = 0,008). Rezultati so pokazali, da imajo člani tima družinske medicine pozitiven odnos do zgodnjega odkrivanja bolezni in dobro poznajo zgodnje simptome demence. Vidik skrbi za obolelega z demenco v ambulanti družinske medicine se je izkazal za težavnega. Anketirani si želijo boljšo dostopnost do podpornih služb in večjo prepoznavnost le-teh.
Razprava in sklep: Zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje demence pripomore k lažjemu zdravljenju in kakovosti življenja obolelega ter njegovih svojcev. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe obolelih z demenco je potrebno razumeti stališča, odnos, poznavanje bolezni in ovire za zgodnje prepoznavanje demence v ambulanti družinske medicine.
Ključne besede: demenca, starostnik, zgodnje odkrivanje, družinski zdravnik
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1298; Prenosov: 245
Celotno besedilo (1,09 MB) |
8. Oblikovanje modela obravnave starejših pri izvajanju dnevnih aktivnosti v domačem okoljuKatarina Galof, 2020, doktorska disertacija Opis: Staranje in dolgotrajna oskrba predstavljata del našega vsakdana. Staranje je namreč sestavni del življenjskega ciklusa, v katerega na ravni celotnega organizma vstopamo že ob rojstvu. Bolezen in starost lahko zelo hitro povzročita spremembe na področju zdravstvenega stanja. Če nas bolezen dohiti nepripravljene na področju seznanjenosti z možnostmi, ki jih nudi lokalno okolje na področju pomoči za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb v obdobju starosti, lahko zaradi trenutnega nepoznavanja možnih rešitev odreagiramo s časovno, socialno ali materialno stisko.
Z uporabljenim anketnim vprašalnikom smo želeli pridobiti podatke o samostojnem funkcioniranju starejših v domačem okolju pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Zanimalo nas je, koliko pomoči za ožje in širše dnevne aktivnosti potrebujejo, ali pri izvedbi aktivnosti uporabljajo različne pripomočke in na kakšen način so jih pridobili.
Ker so v obstoječem sistemu zdravstvenega in socialnega varstva starejšim v domačem okolju na voljo obiski patronažne službe in socialne oskrbovalke, nas je zanimalo, kdo starejše obiskuje z namenom nudenja pomoči pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti in katerega izmed deležnikov bi izbrali za pomoč pri izvedbi vsakodnevnih aktivnosti, če bi jo potrebovali.
Za sodelovanje pri raziskavi smo prosili članice Združenja društev upokojencev Slovenije in k raziskavi povabili njihove člane. Vključitveni kriteriji članov društev upokojencev Slovenije, ki so sodelovali v raziskavi, so bili: starost nad 65 let, bivanje doma in pripravljenost za prostovoljno sodelovanje.
Za potrebe raziskave smo oblikovali pet raziskovalnih hipotez. Za njihovo preverjanje smo predvideli uporabo parametričnih testov. Izkazalo se je, da smo v veliko primerih dobili nenormalno porazdeljene podatke, kar smo nato upoštevali pri izbiri testov za potrjevanje hipotez.
S statistično obdelavo podatkov smo ugotovili, da so starejši bolj samostojni pri izvajanju ožjih dnevnih aktivnosti (kopanje, oblačenje, uporaba stranišča, premeščanje, kontinenca, hranjenje, zunanji videz, hoja) in da pri izvedbi širših dnevnih aktivnosti (uporaba telefona, nakupovanje, priprava obroka, gospodinjenje, pranje perila, mobilnost po soseski, uporaba zdravil) potrebujejo več pomoči. Največ pomoči pri izvedbi dnevnih aktivnosti jim nudijo svojci in prijatelji. Dodatni viri oblike pomoči pri izvedbi dnevnih aktivnosti so formalni (socialne oskrbovalke) in neformalni (sorodniki in prijatelji) izvajalci.
Med medicinskimi pripomočki pogosto uporabljajo očala za branje in podaljšano žlico za obuvanje čevljev. Izjemno pomembno mesto med pripomočki ima uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v obliki mobilnega telefona.
Prilagajanje bivalnega okolja je področje, ki so ga starejši v določenih primerih že usvojili oziroma so bili z enostavnimi prilagoditvami seznanjeni v preventivnih programih ali prek najrazličnejših medijev. Z vidika prilagajanja domačega okolja je bistveno razmišljanje o primernosti urejanja bivalnih površin v času prenove oziroma pred upokojitvijo, ko finančna sredstva še dopuščajo tovrstna vlaganja in so spremembe še sprejemljive.
Rezultati raziskave predstavljajo ključno izhodišče za oblikovanje nabora storitev in njihovih vsebin za izvajalce storitev dolgotrajne oskrbe. Bili so naše izhodišče za oblikovanje spiralnega modela dolgotrajne oskrbe. Vodili so nas v nadaljnje raziskovanje, kjer smo z generiranjem in identifikacijo potreb starejših po delovnoterapevtskih storitvah s pomočjo spiralnega modela oblikovali nabor delovnoterapevtskih storitev za področje dolgotrajne oskrbe.
Oblikovani spiralni model dolgotrajne oskrbe temelji na vključevanju tako formalnih kot neformalnih deležnikov v sistem nudenja in izvajanja storitev za potrebe uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Z aplikacijo tovrstnega interdisciplinarnega načina obravnave starejših jim bomo omočili kakovostno preživljanje jeseni življenja v domačem okolju na način, ki so si ga izbrali sami.
Ključne besede: starostnik, dnevne aktivnosti, domače bivalno okolje, spiralni model, delovnoterapevtski standard
Objavljeno v DKUM: 16.07.2020; Ogledov: 1719; Prenosov: 251
Celotno besedilo (4,24 MB) |
9. Motnje spanja pri starejšihKatja Lebar, 2020, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Motnje spanja so v primerjavi z vsemi drugimi starostnimi skupinami pogostejše pri starejših. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti spalne navade – težave, ki se pojavljajo pri spanju starejših, ter kakovost življenja starejših.
Raziskovalna metodologija: V raziskavi je sodelovalo 200 starejših prebivalcev iz pomurske regije. Kot raziskovalni instrument sta bila uporabljena vprašalnika PSQI in WHOQOL-BREF. Raziskava je potekala od julija do decembra 2018. Podatki so bili analizirani s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS Statistics. Za testiranje hipotez smo uporabili metode inferenčne statistike.
Rezultati: Rezultati kažejo, da več kot polovica starejših (60,5 %) ocenjuje spanje v zadnjem mesecu kot dokaj dobro. Ugotovljeno je bilo, da starejši s težavami s spanjem v povprečju niso niti zadovoljni niti nezadovoljni ( = 3,21, s = 0,809) s svojim zdravjem, prav tako niso niti zadovoljni niti nezadovoljni s svojo zmožnostjo izvajanja dnevnih življenjskih aktivnosti ( = 3,40; s = 0,879), imajo pa večinoma dovolj energije za vsakodnevno življenje ( = 3,47; s = 0,884). Ugotovljene so bile razlike v zadovoljstvu z zdravjem in izvajanjem dnevnih življenjskih aktivnosti med starejšimi glede na to, ali imajo težave s spanjem, niso pa bile ugotovljene razlike v kakovosti spanja med moškimi in ženskami.
Sklep: Kakovosten spanec je bistvenega pomena, saj vpliva na veliko funkcij v našem telesu, zato ga je potrebno promovirati in ohranjati. Motnje spanja privedejo do sprememb psihofizičnih funkcij, ki se kažejo kot zmanjšana telesna moč in vzdržljivost, slabša usklajenost gibanja ter slabše počutje, lahko pa povzročijo tudi druge zdravstvene težave.
Ključne besede: Faze spanja, kakovost, higiena spanja, starostnik, težave spanja, nespečnost, zdravljenje.
Objavljeno v DKUM: 19.02.2020; Ogledov: 1890; Prenosov: 513
Celotno besedilo (858,40 KB) |
10. Zdravstvena obravnava starostnika z demenco v domačem okoljuBarbara Pristovnik, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišče in namen: Pri starostnikih je demenca pogosta bolezen. Starostna meja se iz leta v leto povečuje, zato demenca strmo narašča in predstavlja velik problem na svetovni ravni. Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se pogosto srečujejo z demenco v domačem okolju, kar predstavlja izziv za zdravstveno nego.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pol-strukturiranim intervjuji in jih vsebinsko opredelili. Pridobljene intervjuje smo obdelali in podatke opisno predstavili. Intervjuje smo izvedli z diplomiranimi medicinskimi sestrami v patronažnem varstvu. Potekali so anonimno, z možnostjo odklonitve. Sodelovalo je 10 diplomiranih medicinskih sester.
Rezultati: Združili smo kode, ki smo jih deskriptivno opisali ter združili v štiri teme: zdravstvena obravnava dementnega starostnika na domu; pristopi, ki jih diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu uporabljajo med opravljanjem negovalnih intervencij; občutki, ki jih doživljajo dementni starostniki med obravnavo in opažanja diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu, ki jih zaznajo pri svojcih. Iz pridobljenih intervjujev smo ugotovili, da imajo dobre izkušnje z dementnimi starostniki, najpogostejše ovire vidijo v nesodelovanju z dementnimi starostniki kadar bolezen napreduje.
Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se pogosto srečujejo z dementnimi starostniki. Ovire, ki jih opažajo so predvsem v komunikaciji, nesodelovanju in spremembi vedenja pri dementnih starostnikih. Za strokovno izvedbo negovalnih intervencij vključijo svojce in prilagodijo pogovor, ki je razločen in razumljiv.
Ključne besede: dementni starostnik, patronažna medicinska sestra, svojci, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 2252; Prenosov: 455
Celotno besedilo (1,23 MB) |
