| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROFIL POKLICEV V STAREM EGIPTU
Barbara Omerzu, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je avtorica predstavila tematiko različnih poklicev v starem Egiptu. Obravnavano je bilo kmečko delo, obdelava raznih materialov, proizvodnja izdelkov, gradbeništvo in arhitektura, ter umetnost. Predstavljene so tudi značilnosti zdravstva, vojaške ureditve in državne uprave, pri čemer so imeli pomembno vlogo pisarji. Avtorica je kot vir uporabljala literaturo s področja tematike poklicev starega Egipta, uporabljeni pa so bili tudi podatki iz določenih spletnih strani. Zaradi večje nazornosti je bil pri nekaterih temah vključen različen slikovni material. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da je v starem Egiptu obstajala razčlenjena struktura poklicev, kar priča o razvitosti te stare civilizacije. Specifične geografske razmere so zahtevale sodelovanje celotnega prebivalstva, zato je bilo dobro funkcioniranje države pogojeno s centralizirano obliko vladavine.
Ključne besede: stari Egipt, poklici, kmetijstvo, obdelava materialov, gradbeništvo, medicina, državna uprava.
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 2238; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

2.
ORIS VLOGE IN POLOŽAJA ŽENSKE STAREGA EGIPTA
Karmen Vehovar, 2010, diplomsko delo

Opis: Med študijami starega Egipta v 19. stoletju je bila bežna omemba ženske posledica stanja takratne družbe, vodene s strani moških. 20. stoletje se je postavilo po robu tovrstni marginalizaciji žensk in, z ustanovitvijo akademske discipline ženskih študij, vodilo v ponovno interpretacijo in ocenjevanje položaja le- teh. Poglavitna vprašanja, na katera poskušamo odgovarjati, se nanašajo na vlogo in položaj ženske v takratni družbi in družini ter na medsebojno dinamiko odnosov med spoloma. Analiza takratnega religioznega ozadja razkriva, da je ženska skupaj z moškim in potomcem tvorila popolno celoto (božansko trojico), ženske boginje pa so predstavljale vir ohranjanja neprekinjene kozmične regeneracije in bile obenem tudi zaščitnice različnih družbenih vrednot. V pravnem smislu so se lahko Egipčanke svobodno poročale, se ločevale, posvojile otroke, sklepale pogodbe in poiskale pravico celo na sodišču. Enakopravnost žensk pred zakonom se je nadalje raztezala tudi na ekonomsko področje, v okviru katerega so lahko opravljale svoj poklic, posedovale lastnino, z njo upravljale ter bile poslovno sposobne. In kar je najpomembnejše, vse te pravice so imele tako poročene kot tudi neporočene ženske. Za oba spola kot tudi za vse socialne razrede starega Egipta pa je bila poroka, kot temeljna preddispozicija družine, izjemno cenjena in zaželjena. Ker ni mogoče najti nikakršne omembe civilnih ali religioznih ceremonij sklepamo, da je bilo edino pomembno dejanje pravzaprav osnovanje skupnega gospodinjstva mladoporočencev in konsumacija poroke. Poglavitni delež aktivnega delovanja žensk je moč zaznati v zasebni sferi, kjer so kot žene in gospodarice hiš težile k svojemu največjemu poslanstvu: materinstvu. Ženska je z vlogo matere izpolnila najvišja osebna kot tudi religiozna in družbena pričakovanja. Dejstvo, da so otroci dedovali po materi in da je bila identiteta skoraj vedno potrjena na osnovi materinega imena, zgolj potrjuje, da je bila staroegipčanska mati izjemno cenjena in spoštovana. Nekatere posameznice so posegle tudi v javno sfero in delovale kot aktivne sopotnice egipčanske zgodovine, faraonka Hačepsut pa je postala celo nosilka najvišje politične oblasti. Žensko je častila in zapisala v večnost tudi bogata staroegipčanska umetnost, kar potrjujejo najdbe številnih spomenikov, kipov, grobnic in prizorov kraljevih, pa tudi navadnih Egipčank. Egipt je bil resda dar Nila, a obenem je bil tudi mnogo več. Bil je plod vzajemnega sodelovanja s katerim sta moški in ženska, drug zraven drugega, s skupnimi močmi krojila usodo ene najstarejših civilizacij. Bil je plod družbe, ki je ženski priznavala njene pravice, jo obravnavala kot polnopravno članico ter jo izjemno spoštovala.
Ključne besede: stari Egipt, položaj ženske, Egipčanke, družina, religija, seksualnost, vloga ženske.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 4416; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (29,81 MB)

3.
Egipt v času novega kraljestva
Maja Leskovar, 2020, magistrsko delo

Opis: Obdobje Novega kraljestva v Starem Egiptu označuje obdobje približno med leti 1550 pr. n. št. in 1077 pr. n. št. Začetek obdobja predstavlja izgon Hiksov in začetek vladavine ene najslavnejših dinastij Starega Egipta, 18. dinastije. Sloves le-te opravičujejo vladarji, kot so kraljica Hačepsut, ki je slavna že zaradi dejstva, da je kot predstavnica ženskega spola vladala Egiptu. Tutmozis III. je s svojo vojsko utrdil moč Egipta, njegovo delo v utrjevanju moči in bogastva same države pa je nadaljeval Amenhotep III. Osemnajsto dinastijo predstavljata še Ehnaton, ki je uvedel začasni monoteizem, in Tutankamon, ki je slaven predvsem zaradi najdbe njegove nedotaknjene grobnice. V tem cvetočem obdobju je osemnajsti dinastiji sledila devetnajsta, ki se imenuje tudi ramzesitska, po imenu vladarjev, ki so si vsi bolj ali manj nadeli ime Ramzes, po prvem predstavniku. Najslavnejši izmed njih je Ramzes II., ki je povedel Egipt na vrhunec njegove moči, tudi s slavno bitko pri Kadešu, ki jo postavljajo v leto 1274 pr. n. št. V času devetnajste dinastije ni bilo več pomembnejših predstavnikov in obdobje cvetočega Novega kraljestva se je zaključilo z vdorom »ljudstev z morja«, ki so pustošili po obalah Male Azije in Sirije.
Ključne besede: Stari Egipt, Novo kraljestvo, 18., 19., 20. dinastija, Hačepsut, Tutankamon, Ramzes II., Ljudstva z morja.
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 103; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici