| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv novih tehnologij na starejše zaposlene
Nataša Šušteršič, 2023, magistrsko delo

Opis: Živimo v času skokovitega razvoja novih tehnologij. Starost prebivalstva se povečuje, povečuje se tudi delež starejših delovno aktivnih. Razvoj novih tehnologij lahko predstavlja starejšim zaposlenim izziv ali pa nove možnosti. Magistrsko delo obravnava vpliv novih tehnologij na starejše zaposlene. V teoretičnem delu smo razložili pojem starejši zaposleni in predstavili pomen novih tehnologij in njihov vpliv na delovna mesta. Opisali smo tudi interakcijo med ljudmi in novimi tehnologijami. Glavna cilja raziskave sta bila ugotoviti, kako nova tehnologija na delovnem mestu vpliva na starejše zaposlene, in kako starejši zaposleni dojemajo usposabljanje ter izobraževanje s področja uporabe novih tehnologij. V magistrskem delu smo uporabili različne metode raziskovanja, s pomočjo katerih smo ugotavljali, v kolikšni meri se starejši zaposleni soočajo z uporabo novih tehnologij, v kolikšni meri se starejši zaposleni udeležujejo izobraževanj glede na izobrazbo, ali se v večji meri usposabljanj in izobraževanj s področja uporabe novih tehnologij udeležujejo moški ali ženske ter ali starejši zaposleni menijo, da bi se lažje in bolje prilagodili vplivu novih tehnologij, če bi delodajalec prilagodil delovne procese. Ugotovili smo, da imajo nove tehnologije pozitiven vpliv na starejše zaposlene ter da imajo starejši zaposleni dovolj spretnosti in znanj za njihovo uporabo. Nove tehnologije starejšim zaposlenim ne predstavljajo težav niti stresa. Z vidika udeležbe usposabljanj in izobraževanj s področja novih tehnologij glede na spol ugotavljamo, da razlik ni. Starejši zaposleni občutijo vrzel na področju prilagajanja delovnih procesov s strani delodajalcev.
Ključne besede: nove tehnologije, starejši zaposleni
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 166; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

2.
Vplivi medgeneracijskega sodelovanja na starejše zaposlene
Katja Pintarič, 2022, diplomsko delo

Opis: V delovnem okolju se vedno pogosteje srečujemo s sodelovanjem med različnimi generacijami. Starejši zaposleni želijo ostati v organizacijah, vedno več pa je mlajših zaposlenih, ki si želijo vstopiti na trg dela. Da lahko različne generacije delujejo sinergično, je potrebna vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja. Medgeneracijsko sodelovanje omogoča izmenjavo znanj, vzpostavitev empatije na delovnem mestu in neposredno vpliva na počutje in zdravje starejših zaposlenih v organizaciji. Pogoj za vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja je zavedanje njegovega pomena in doprinesa organizaciji. Oblikovali smo anketni vprašalnik, ki je obsegal 13 vprašanj, ki so se nanašala na medosebne odnose med starejšimi in mlajšimi zaposlenimi, diskriminacijo na delovnem mestu in pogled na medgeneracijsko sodelovanje. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskovali, kako prenašanje znanja med generacijami vpliva na uspešnost starejših zaposlenih, ali diskriminacija na delovnem mestu vpliva na zdravje in medosebne odnose starejših in mlajših zaposlenih in ali mlajši zaposleni spoštujejo starejše in se zavedajo, da jim izmenjava znanj omogoča večjo uspešnost na delovnem mestu. Z raziskavo smo ugotovili, da se starejši zaposleni počutijo spoštovane na delovnem mestu in se zavedajo, da so pomemben del organizacije. Mlajši zaposleni vidijo starejše zaposlene kot vir znanja, ki ga starejši radi delijo z njimi. Zavedajo se, da njihov medosebni odnos vpliva na počutje in zdravje starejših ter neposredno na njihovo kakovost in uspešnost dela. Medgeneracijsko sodelovanje v organizacijah pripomore k zmanjšanju ali odstranitvi stereotipov in starostne diskriminacije med zaposlenimi.
Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, starejši zaposleni, zaposleni, staranje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 692; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (876,62 KB)

3.
Motivacija starejših zaposlenih in vpliv istega na zadovoljstvo pri delu ter na poslovno organizacijo
Anamarija Krčmar, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo »Motivacija starejših zaposlenih in vpliv istega na zadovoljstvo pri delu ter na poslovno organizacijo« je pisano z namenom ugotavljanja spodbud, ki motivirajo skupine starejših zaposlenih, kako to deluje na njihovo zadovoljstvo pri delu in kakšen vpliv ima motivirani in zadovoljni starejši delavec na poslovno organizacijo. Delo je razdeljeno na teoretičen pregled, ki ga opredeljujejo ključni pojmi in številne primerjave raziskav iz istih ali podobnih področij različnih avtorjev in strokovnjakov, ter na empiričen del, v katerem se nahaja empirična raziskava. Empiričen del raziskave je bil izvajan s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga izvedli na področju Hrvaške in je zajemal 200 oseb starih nad 45 let v delovnem razmerju oziroma pri končnih rezultatih so kot reprezentativni vzorec upoštevani tisti, ki so sodili v skupino starejših zaposlenih. S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da skupino starejših zaposlenih najbolj spodbujajo notranji dejavniki, dokler motiviranost in delovno okolje vplivata na njihovo večje zadovoljstvo in uspešnost pri delu. Njihovo intelektualno bogastvo, znanje in izkušnje, ki so jih pridobili z leti, so razlog zaradi katerega se številne poslovne organizacije odločajo, da zadržijo starejše zaposlene na delovnem mestu, da bi ti prenašali znanje na mlajše generacije in v sinergiji različnih starostnih ekip prispevali k uspešnosti poslovnih organizacij.
Ključne besede: Motivacija, zadovoljstvo pri delu, starejši zaposleni, skupina starejših zaposlenih, poslovna organizacija.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2022; Ogledov: 967; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

4.
Ravnanje s starejšimi zaposlenimi
Diana Šarh, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na temi o ravnanju s starejšimi zaposlenimi in o pristopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. To temo smo izbrali na podlagi vse večjega poudarjanja problema staranja prebivalstva, ki se ga še marsikdo ne zaveda. Pomembno je, da se že kot posamezniki in družba začnemo zavedati problema staranja prebivalstva in s tem spremenimo pogled na staranje, kar pa bo pripomoglo k boljši družbi in sprejetju pomembnih ukrepov, brez katerih v prihodnosti družba in gospodarstvo ne bosta mogla delovati. Problem staranja prebivalstva predstavlja vse večje izzive, tako za posameznike in celotno družbo, kakor tudi podjetja. Mnoga, predvsem večja podjetja, se problema že zavedajo in vpeljujejo programe za ravnanje s starejšimi zaposlenimi. Medtem, ko se manjša podjetja, v katerih pogosto nimajo formiranega oddelka za ravnanje s človeškimi viri, problema še ne zavedajo. V prihodnosti se bo začelo upokojevati vse več ljudi, ki se daj predstavljajo večji del delovne sile, hkrati pa bo skupaj z njihovo upokojitvijo iz podjetja odšlo tudi neprecenljivo znanje in izkušnje, ki so si jih zaposleni nabrali skozi leta dela v različnih organizacijah. Podjetja bodo tako izgubila visoko kvalificiran kader, ki ga mlajši zaposleni ne bodo mogli zlahka nadomestiti, zato je pomembno, da že danes začnejo vlagati v starajoče se zaposlene in s tem podaljševati njihovo delovno aktivnost. V sklopu managementa človeških virov se je razvilo ravnanje s starejšimi zaposlenimi, kot posebne skupine zaposlenih, za katero so podjetja začela uvajati določene ukrepe z namenom vzdrževanja delovne sposobnosti in ostajanja na delovnem mestu dlje, namesto predčasnega upokojevanja. V to skupino po ZDR uvrščamo zaposlene, starejše od 55 let, ki so praviloma upravičeni še do nekaterih drugih ugodnosti, ki jih določa zakonodaja. Pogled na starejše zaposlene se razlikuje od posameznika do posameznika in podjetja do podjetja. Nekatera podjetja se zavedajo koristi starejših zaposlenih, ki jih le ti prinašajo za podjetje, medtem, ko imajo druga podjetja negativne percepcije glede zaposlovanja starejših in se zato temu bolj kot ne izogibajo in zaposlujejo pretežno mlajše zaposlene, ali pa celo določijo zgornjo zaposlitveno mejo. Pomembno je, da na delovnem mestu uvedemo določene ukrepe, namenjene starejšim zaposlenim, zato da bodo lahko še naprej ohranjali boljšo delovno produktivnost in ohranjali zdravje na delovnem mestu vse do svoje upokojitve. Med ukrepi izpostavljamo različne oblike medgeneracijskega sodelovanja, katere omogočajo, da se znanje in izkušnje starejših zaposlenih prenesejo tudi na mlajše generacije. Med ukrepe lahko štejemo tudi različne prilagoditve delovnega mesta starejšim, varovanje in promocijo zdravja zaposlenih, motiviranje zaposlenih ter možnosti razvoja in izobraževanja. V drugem, aplikativnem delu smo preučili model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. Svoja raziskovalna vprašanja smo razdelili v več delov, po posameznih aktivnostih, ki jih podjetja lahko izvajajo v sklopu ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Najprej smo preučili, kakšne pristope izvaja podjetje v sklopu managementa človeških virov. Nato pa smo se navezali na posamezne aktivnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi. To so zaposlovanje starejših zaposlenih, varnost in zdravje na delovnem mestu, ureditev delovnega okolje in prilagoditve delovnega mesta starejšim zaposlenim, izobraževanje in usposabljanje, prilagoditve delovnega časa, motiviranje starejših zaposlenih, prenos znanja na mlajše zaposlene, ocenjevanje uspešnosti ter na koncu še druge ugodnosti, ki jih v podjetju uživajo starejši zaposleni. Podjetje se zaveda pomembnosti ravnanja s starejšimi zaposlenimi, vendar še za to nima posebej izoblikovanih pristopov.
Ključne besede: management človeških virov, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, prilagoditve delovnega mesta, delovna sposobnost
Objavljeno v DKUM: 21.03.2022; Ogledov: 1893; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (759,53 KB)

5.
Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju x
Alma Salkić, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zdravje starejših zaposlenih, ki delajo po principu štirih izmen v livarskem podjetju x. Delo v livarskem podjetju, na funkciji livarja, je že samo po sebi zahtevno zaradi velikih fizičnih naporov, izpostavljenosti visokim temperaturam, hrupu ipd. Dodatno delo otežuje tudi princip dela na štiri izmene. Splošno znano je, da se s staranjem človeka zmanjšujejo njegove psihofizične sposobnosti za delo. Magistrsko delo Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju x je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu spoznamo pojme štirih izmen, indeksa delovne zmožnosti, stresa, nočnega dela, zdravja zaposlenih in posebej izpostavimo vse pojme v povezavi s starejšimi zaposlenimi. V empiričnem delu pa analiziramo rezultate anketnega vprašalnika, razdeljenega med zaposlene v livarskem podjetju x. Rezultate analiziramo s statističnim orodjem SPSS. Zanima nas primerjava mlajših in starejših delavcev v povezavi s številom bolniških odsotnosti, rezultati indeksa delovne zmožnosti, stresom in spanjem. Ugotoviti želimo, ali obstajajo statistične razlike med tema dvema skupinama z namenom, da ozavestimo morebitno problematiko starejših zaposlenih v livarskem podjetju x. Zastavimo si šest raziskovalnih hipotez, za njihovo testiranje pa uporabimo metode t-test (independent samples t-test), Hi-kvadrat test in metodo Spearmanovega koeficienta. Starejše zaposlene v magistrskem delu definiramo kot starejše kot 41 let. Delež takih v livarskem podjetju x je 29 %. Zgolj 7 % starejših je svojo delovno zmožnost ocenilo z »najboljša delovna zmožnost«, kar je v primerjavi z mlajšimi znatno manjše, saj je ta odgovor izbralo kar 53 % mladih. Prav tako so starejši zaposleni bistveno bolj bolni kot mlajši zaposleni. Brez bolezni je kar 76 % mladih, medtem ko ugotavljamo, da ima kar 53 % starejših več kot eno bolezen (dve, tri ali več bolezni). Starejši zaposleni so tudi več bolniško odsotni (polovica jih izbere odgovor »10–24 dni« na leto, mladi v večini (47 %) izberejo odgovor »nič«). Zanimiva ugotovitev je, da ni statističnih razlik med povezavo starosti zaposlenega in količino stresa na delovnem mestu. Enako ne ugotovimo statističnih razlik pri količini spanja po končanem delu zaposlenega v povezavi s starostjo. Ugotovimo, da se starejši zaposleni v večini soočajo z dodatnimi težavami v delovnem okolju, ki jih prinaša proces staranja. Pomembno je, da v organizaciji prepoznamo te težave in iščemo možnosti za izboljšave pri delu s starejšimi. Na podlagi dobljenih rezultatov anketnega vprašalnika v empiričnem delu magistrskega dela predlagamo ukrepe za lažje obvladovanje stresa, bolj kakovostno spanje, manjše število bolniških odsotnosti ter izboljšanje indeksa delovne zmožnosti pri starejših zaposlenih. Verjamemo, da na tak način v podjetju ne investirajo zgolj v zaposlene, pač pa tudi v večjo produktivnost in v dvig konkurenčnosti.
Ključne besede: štiri izmensko delo, starejši zaposleni, indeks delovne zmožnosti, nočno delo, vpliv izmenskega dela na zdravje
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 848; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

6.
Primerjalna analiza vidikov ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v sloveniji
Anja Vidmar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredotočamo na problematiko staranja delovne sile in organizacijske izzive, ki narekujejo sistematičen in celovit pristop k učinkovitemu ravnanju s starejšimi zaposlenimi. Podrobneje smo preučili rezultate primerjalne analize ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v Sloveniji in ugotovili, da se ključne spremembe v dojemanju starejšega zaposlenega kažejo predvsem v večjemu strinjanju s preučevanimi lastnostmi, ki naj bi veljale za starejše delavce.Podjetja po šestih letih starejšim še vedno pripisujejo veliko delovnih izkušenj, pripadnost in lojalnost delodajalcu ter strokovno znanje. Leta 2014 je bila med štirimi, v povprečju najvišje ocenjenimi lastnostmi tudi »imajo modrost in razum«, danes pa podjetja kot četrto najznačilnejšo lastnost starejših navajajo čut za pripadnost delu. Po drugi strani pa je zaznati bolj ali manj konsistenten vzorec negativnih prepričanj o starejših zaposlenih. Podjetja starejšim zaposlenim še vedno pripisujejo slabo znanje znanja tujega jezika, nizko motiviranost, nizko produktivnost ter pomanjkanje inovativnosti pri spopadanju s težavo. Velika podjetja v Sloveniji se po šestih letih dokazano bolj zavedajo pomembnosti izvajanja prostovoljnih ukrepov, pri čemer pogosteje izvajajo ukrepe vezane na upravljanje z zdravjem na delovnem mestu, izobraževanje in usposabljanje ter kulturo in odnos v podjetju. Napovedi o načrtovanju ukrepov, ki jih organizacije trenutno ne izvajajo, so optimistične in kažejo napredek velikih podjetij v prilagajanju na spremembe. Kljub optimistični napovedi, menimo, da morajo delodajalci in mlajši zaposleni videti širšo vlogo starejših v organizaciji in se bolj zavedati njihovih veščin in sposobnosti, predvsem pa mora družba fokus raziskovanja s starostnih izgub preusmeriti na pozitivne vidike staranja. Prevrednotenje odnosa do starejših zaposlenih in povečanje delovne aktivnosti starejših bo mogoče le ob tesnem medgeneracijskem sodelovanju.
Ključne besede: starejši zaposleni, starostna diskriminacija, lastnosti starejših, menedžment starosti, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 1443; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

7.
Model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetju x
Tea Repotočnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali ravnanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju X. Čas v katerem živimo, je čas velikih družbenih sprememb, ki so posledica več dejavnikov. Proces staranja prebivalstva občutno vpliva na odnose med generacijami. Zato je smiselno, da so podjetja pripravljena na staranje delovne sile danes, kot tudi na staranje delovne sile v prihodnje. V okviru tega je potrebno med drugim spodbujati komunikacijo in medsebojno sodelovanje med generacijami. Zavedati se moramo, da je management človeških virov pomemben del vsakega podjetja. In ključnega pomena je, da je ta segment v podjetju dobro urejen. Že dolgo velja, da so srce vsakega podjetja zaposleni, zato je pomembno, kako z njimi ravnamo, da jim zagotavljamo vse ustrezne pogoje, ki vplivajo na njihovo motiviranost za delo in pripadnost podjetju. To pa lahko zagotovimo le z dobro organiziranim managementom človeških virov. Ljudje se staramo, zato je za ravnanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju zelo pomembno delovanje strateškega management človeških virov in managementa človeških virov. Če je sta oba uspešna in učinkovita, lahko podjetje bolje ravna z ljudmi, ki se starajo. Pri staranju se potrebe in zahteve zaposlenih spreminjajo, zato mora biti tudi management človeških virov zelo prilagodljiv. Bolj kot prilagajamo delovno okolje starejšim zaposlenim, boljše je počutje starejših na delovnem mestu, manj je odsotnosti z dela, delo pa je bolje opravljeno. Delodajalci lahko na starejše zaposlene vplivajo z uvedbo različnih olajšav in prilagoditev. V splošnem poznamo model za ravnanje s starejšimi zaposlenimi, ki vsebuje pet ključnih vsebinskih področij, kjer vsako področje predstavlja ukrepe, ki pripomorejo k razvoju ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Splošni model ravnanja s starejšimi zaposlenimi v podjetjih je sestavljen iz prilagoditev delovnega okolja starejšim, kjer so zajeti ukrepi, kot so ergonomija delovnega mesta, delovni čas, prilagoditev delovnih pogojev in prerazporejanje. Druga skupina se nanaša na promocijo in varovanje zdravja, zajema pa ukrepe za promocijo zdravja, zdravo prehrano, vpliv stresa na zdravje, zdravstvene preglede in druga svetovanja ter aktivno staranje. V tretji skupini model zajema zaposlovanje starejših, ukrepi pa se nanašajo na pred-upokojitvene programe, fleksibilne oblike zaposlovanja, medgeneracijsko sodelovanje, pravno varstvo starejših ter diskriminacijo. Četrta skupina je zavzetost in vključenost ter zajema ukrepe, ki so povezani s prenosom znanja, kariernim razvojem, mentorstvom in delovno sposobnostjo. Zadnja, peta skupina v modelu so dodatne ugodnosti za motivacijo starejših zaposlenih. Ta skupina vključuje ukrepe, ki se nanašajo na izobraževanja in usposabljanja ter na dejavnosti pri partnerjih podjetja.
Ključne besede: management človeških virov, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, ravnanje s starejšimi zaposlenimi
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 1171; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

8.
Problematika zaposlovanja starejših ljudi
Igor Djurić, 2019, diplomsko delo

Opis: Staranje prebivalstva je nadvse aktualen problem, predvsem v državah, kjer se povečuje delež starega prebivalstva v celotnem prebivalstvu. Staranje prebivalstva je posledica podaljšanja pričakovanega trajanja življenja, nizke stopnje rodnosti in migracij. V diplomskem delu želimo predstaviti, kakšna je politika zaposlovanja starejših v slovenskih podjetjih in s katerimi težavami se pri tem srečujejo tako starejše osebe kot tudi delodajalci. V ta namen smo izvedli raziskavo, in sicer med starejšimi zaposlenimi in med delodajalci oziroma srednje velikimi podjetji SV dela Slovenije. Izkazalo se je, da se delodajalci zavedajo kvalitet, ki jih imajo starejši zaposleni, vendar pa zaradi zakonodaje na omenjenem področju ne zaposlujejo radi starejših delavcev, za že zaposlene v podjetju pa poskrbijo na različne načine. Večkrat jim pomagajo pri pridobivanju dokumentacije, s katero izkazujejo pogoje za zaposlitev, prav tako jih, kolikor je to možno, razporedijo na manj (predvsem fizično) zahtevna delovna mesta. Njihovo zanje pa največkrat uporabijo v timih z mlajšimi zaposlenimi ali pa sprejemajo njihove ideje. Po drugi strani se tudi starejši zaposleni zavedajo svojih vrlin, predvsem znanja, ki ga imajo, pa tudi lojalnosti podjetju. Kljub temu se zaradi neobvladovanja tehnologije, slabše mobilnosti ali nižje stopnje izobrazbe v primerjavi z mlajšimi zaposlenimi počutijo v manjvrednem položaju.
Ključne besede: starejši zaposleni, starost, zakon, lojalnost, upokojitev
Objavljeno v DKUM: 15.10.2019; Ogledov: 1076; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

9.
Metodološki pristop pri preoblikovanju delovnega mesta starejšega zaposlenega v podjetju Dom-Titan
Teja Gužvić, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu se posvečamo problematiki staranja prebivalstva in s tem povezanim vedno večjim številom starejših zaposlenih, starih 55 let in več. Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo želeli dokazati, da preoblikovanje dela in delovnega mesta omogoča starejšim zaposlenim manj bolečin pri delu, da prerazporejanje starejših zaposlenih na druga delovna mesta omogoča lažje opravljanje dela in da starejši zaposleni podjetju ne predstavljajo bremena, temveč korist zaradi dolgoletnih izkušenj in znanj, ki jih lahko prenašajo na mlajše zaposlene in jih s tem učijo. Pri oblikovanju teoretičnega dela diplomskega dela smo si pomagali z domačo in tujo literaturo, medtem ko smo za oblikovanje raziskovalnega dela uporabili metodo osebnega anketiranja starejših zaposlenih (starih od 55 do 62 let). Raziskavo smo opravili v podjetju Dom-Titan.
Ključne besede: Staranje, Starejši zaposleni, Vplivi staranja, Ergonomija, Promocija zdravja
Objavljeno v DKUM: 17.01.2019; Ogledov: 1095; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

10.
Model upravljanja starejših zaposlenih in njegov vpliv na delovno zavzetost starejših zaposlenih
Maja Rožman, 2018, doktorska disertacija

Opis: V okviru demografskih sprememb in aktivnega staranja na delovnem mestu upravljanje starejših prispeva k ustvarjanju novih pogledov na celotnem področju managementa človeških virov s poudarkom na ravnanju s starejšimi zaposlenimi. Staranje delovne sile je ključnega pomena za prihodnjo gospodarsko rast, konkurenčnost in uspešnost, kar pa bo vse bolj odvisno od tega, kako učinkovito lahko delodajalci izkoriščajo prednost starejših zaposlenih. Upravljanje starejših zaposlenih je razvijajoča se veja na področju managementa človeških virov in bo v prihodnosti ponudila številne rešitve in koncepte, kako reševati problematiko starejših zaposlenih v podjetjih. Raznolikost delovne sile se danes šteje kot pomembna osnova za uspešna podjetja, ki so usmerjena k strankam in naravnana navzven. Zato je treba starostno raznolikost v podjetjih priznati in jo ceniti, hkrati pa se moramo zavedati, da je treba ustvariti primerno okolje za spoštovanje raznolikosti delovne sile. Starostna raznolikost zaposlenih mora postati del splošne strategije podjetja za enakost in raznolikost. Obstoječe raziskave v tujini in domačem območju le delno obravnavajo izbrani problem, prav tako se je večina avtorjev v svojih raziskavah omejila le na posamezne dejavnike, zato smo v model upravljanja starejših zaposlenih, ki smo ga razvili v doktorski disertaciji, vključili večje število dejavnikov in prav tako nove dejavnike, ki jih avtorji v svojih raziskavah niso obravnavali kot celoto. Avtorji so v svojih raziskavah analizirali posamezne dejavnike na osnovi vseh zaposlenih. V raziskavi smo se omejili na starejše zaposlene, ki jih avtorji niso ločeno obravnavali pri posameznih dejavnikih. S tega vidika smo v doktorski disertaciji s pomočjo že obstoječih teorij in novih spoznanj ter na osnovi opravljene empirične raziskave poskušali odgovoriti na temeljno raziskovalno vprašanje: Ali upravljanje starejših zaposlenih, s katerim omogočimo pozitivne spremembe ugodnega delovnega okolja za starejše, pozitivno vpliva na njihovo zavzetost na delovnem mestu? Namen doktorske disertacije je na osnovi teoretičnih izhodišč predstaviti pomen upravljanja starejših za celotno družbo, problem starejših zaposlenih v Sloveniji in njihovo upravljanje kot pomembno vejo managementa človeških virov, ki predstavlja velik izziv za slovenska podjetja. Namen doktorske disertacije je prav tako izoblikovati model upravljanja starejših zaposlenih in njihove zavzetosti na delovnem mestu, ki bo služil kot temelj dojemanja uspešnega staranja starejših zaposlenih in oblikovanja ustreznega delovnega okolja, ki bo ugodno za vse generacije.
Ključne besede: starejši zaposleni, upravljanje starejših zaposlenih, management človeških virov, delovna zavzetost.
Objavljeno v DKUM: 05.12.2018; Ogledov: 4441; Prenosov: 850
.pdf Celotno besedilo (12,59 MB)

Iskanje izvedeno v 7.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici